Zadeva T-292/02

Confederazione Nazionale dei Servizi (Confservizi)

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči – Sistem pomoči, ki so jih italijanski organi v obliki davčnih oprostitev in posojil po ugodnejši obrestni meri dodelili nekaterim javnim storitvenim podjetjem – Odločba, s katero so bile pomoči razglašene za nezdružljive s skupnim trgom – Ničnostna tožba – Združenje podjetij – Neobstoj posamičnega zadevanja – Nedopustnost“

Povzetek sodbe

Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je bil sistem pomoči razglašen za nezdružljiv s skupnim trgom

(člen 230, četrti odstavek, ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člena 1(h) in 20)

Tožbe, ki so jih vložila združenja, so dopustne v določenih položajih, in sicer kadar združenje zastopa interese podjetij, ki bi bila sama procesno upravičena, ali kadar je združenje individualizirano, ker so prizadeti njegovi interesi, ki jih ima kot združenje, predvsem ker akt, za katerega se zahteva razglasitev ničnosti, posega v njegovo vlogo pogajalca, ali kadar mu zakonska določba izrecno priznava nekatere procesne pravice.

V zvezi s tožbo združenja podjetji zoper odločbo Komisije, s katero je bil sistem pomoči razglašen za nezdružljiv s skupnim trgom – torej v zvezi s prvim položajem – možnost bolj ali manj natančne ugotovitve števila ali celo identitete pravnih subjektov, za katere se uporablja neki ukrep, nikakor ne pomeni, da je treba šteti, da ta ukrep te subjekte posamično zadeva, če ni sporno, da gre za uporabo v skladu s pravno ali dejansko objektivno okoliščino, opredeljeno z zadevnim aktom.

V zvezi z drugim primerom ni mogoče šteti, da je položaj združenja kot pogajalca z aktom, katerega ničnost se predlaga, prizadet zaradi dejstva, da je sodeloval v upravni fazi v skladu s členoma 1(h) in 20 Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES. Navedene določbe predstavniškim združenjem namreč ne priznavajo nobenega posebnega statusa v primerjavi s statusom drugih zainteresiranih oseb.

Čeprav glede tretjega položaja člen 1(h) in 20 Uredbe št. 659/1999 zainteresiranim tretjim osebam podeljujeta procesne pravice, pa zgolj dejstvo, da je združenje lahko predložilo stališča v okviru postopka iz člena 88(2) ES in da bi se ga lahko štelo za zainteresirano osebo, ne more zadostovati za ugotovitev dopustnosti njegove tožbe.

(Glej točke 52, 53, 58 in 59.)