SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 13. januarja 2011

Zadeva F‑77/09

Bart Nijs

proti

Računskemu sodišču Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Člena 22a in 22b Kadrovskih predpisov – Nepristranskost – Razumen rok“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero B. Nijs primarno predlaga razglasitev ničnosti, prvič, odločbe z dne 15. januarja 2009 o njegovi odstavitvi, drugič, odločbe Računskega sodišča št. 81‑2007 z dne 20. septembra 2007 o podelitvi pooblastil organa, pristojnega za imenovanja, ad hoc odboru, in tretjič, vseh pripravljalnih odločb, ki jih je sprejel ta ad hoc organ, pristojen za imenovanja; podredno tožeča stranka Sodišču za uslužbence predlaga, naj „ugotovi“, da je odstavitev nesorazmerna kazen.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške Računskega sodišča.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Pristojnost Sodišča za uslužbence – Meje

(člena 266 PDEU in 270 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 1)

2.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Svoboda izražanja – Razkritje dejstev, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve obveznosti – Zaščita pred disciplinskimi postopki – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 22a(1) in 22b(1))

3.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Uporaba ad hoc organa za imenovanja, sestavljenega iz članov institucije, v tem primeru iz članov Računskega sodišča – Dopustnost

(člen 247(2) ES)

4.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Obveznost uprave, da svoja disciplinska pooblastila izvršuje skrbno in nepristransko

5.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Skladnost pritožbe in tožbe – Istovetnost predmeta in vzroka – Razlogi in trditve, ki v pritožbi niso navedeni, so pa z njo tesno povezani – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

6.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Kazen – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Sodni nadzor – Obseg – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 17, 17a in od 86 do 89)

7.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Roki – Obveznost uprave, da ukrepa v razumnem roku – Presoja

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX)

1.      Sodišče za uslužbence ni pristojno za spreminjanje disciplinskega ukrepa ali razsojanje, da je tak ukrep nesorazmeren, ter nalaganje upravnemu organu, naj izreče drugačnega. Ukrepe za izvršitev morebitne ničnostne sodbe na podlagi člena 266 PDEU mora namreč, če je to potrebno, sprejeti tisti, ki izreče kazen.

(Glej točko 55.)

2.      V zvezi z opredelitvijo informacij, katerih razkritje ne more privesti do disciplinskega postopka, člen 22b(1) Kadrovskih predpisov vsebuje sklicevanje na člen 22a(1), prvi pododstavek, teh predpisov: navedeni določbi se nanašata samo na sporočanje konkretnih dejstev, ob katerih prvi presoji je lahko uradnik, ki jih sporoča, razumno domneval o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve obveznosti.

Razkritje, predvideno v teh členih, je pred disciplinskimi postopki zaščiteno le, če se z njim upošteva ta pogoj ter če se izvede s preudarnostjo, ki jo zahtevajo dolžnosti objektivnosti in nepristranskosti, spoštovanja dostojanstva funkcije, spoštovanja dostojanstva zadevnih oseb in domnevanja nedolžnosti.

Zaščite iz člena 22b(1) Kadrovskih predpisov ni mogoče uporabiti za uradnike, ki so krivi kršitve obveznosti, kot je kršitev obveznosti, da se obveščanje javnosti o navedbah, za katere je pristojen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), izvaja z največjo previdnostjo in zadržanostjo.

(Glej točke 65, 66, 70 in 80.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 2. maj 2007, Giraudy proti Komisiji, F‑23/05, točka 162.

3.      Ad hoc organ, pristojen za imenovanja, sestavljen iz članov Računskega sodišča, zagotavlja vsa jamstva enakega obravnavanja v okviru disciplinskega postopka, ker se od navedenih članov zahtevajo vsa jamstva neodvisnosti in nepristranskosti ter izpolnjevanje te zahteve med njihovim mandatom. V kodeksu ravnanja članov Računskega sodišča je tudi navedeno, naj se izogibajo vsem položajem, ki bi lahko privedli do navzkrižja interesov.

Poleg tega je vsak upravni organ obvezan spoštovati načelo nepristranskosti, ki velja še posebej na disciplinskem področju.

(Glej točko 102.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 29. september 2009, Hau proti Parlamentu, F‑125/07, točka 27 in navedena sodna praksa.

4.      Uprava mora svoja disciplinska pooblastila izvrševati skrbno in nepristransko.

Naloga uradnika, ki je zadolžen za upravno preiskavo, nujno vključuje ugotavljanje upoštevnih dejstev in okoliščin ter torej njihovo presojanje, da bi se ugotovila njihova upoštevnost, in presojanje dokazne moči dokaznih elementov, ki bi se lahko uporabili v disciplinskih postopkih. To polje prostega preudarka se razlikuje glede na naravo disciplinskih prekrškov, ki bi se lahko kaznovali, in poizvedb, ki bi jih ti prekrški zahtevali. Preverjanja, ki jih izvede uradnik, zadolžen za preiskavo, zahtevajo, da presodi elemente, ki bi lahko ogrozili spoštovanje dostojanstva funkcije, kar je pomembna dolžnost vsakega uradnika, in iz njih, če je to primerno, izlušči tiste elemente, ki so upoštevni. Če bi se temu uradniku prepovedalo presojanje, bi se s tem preprečila vsaka upravna preiskava takih dejstev.

(Glej točke 110, 115 in 118.)

5.      Za zaščito cilja predhodnega postopka, in sicer upravi omogočiti, da znova preuči svojo odločitev in tako doseže zunajsodno rešitev spora, je bilo razsojeno, da se lahko pravilo o skladnosti pritožbe in tožbe uporablja le v primeru, ko pravno sredstvo spremeni predmet ali vzrok pritožbe, pri čemer je treba pojem „vzrok“ razlagati široko, v smislu izpodbijanja materialne ali formalne zakonitosti izpodbijanega akta. Posledično ter ob upoštevanju ugovorov nezakonitosti in razlogov javnega reda gre navadno za spremembo vzroka spora ter s tem za nedopustnost zaradi neupoštevanja pravila o skladnosti le, če tožeča stranka, ki v pritožbi kritizira samo formalno veljavnost akta, ki posega v njen položaj, skupaj z njegovimi postopkovnimi vidiki, v tožbi navede vsebinske razloge ali, v nasprotnem primeru, če tožeča stranka, potem ko je v pritožbi izpodbijala samo materialno zakonitost akta, ki posega v njen položaj, vloži tožbo, v kateri so navedeni razlogi, ki se nanašajo na formalno veljavnost tega akta skupaj z njegovimi postopkovnimi vidiki.

(Glej točko 129.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Mandt proti Parlamentu, F‑45/07, točke 110, 119 in 120.

6.      Disciplinska ureditev, ki se vzpostavlja s Kadrovskimi predpisi, ne določa fiksne povezave med kaznijo in storjeno kršitvijo obveznosti. Če se tako dokaže, da so dejstva, navedena zoper uradnika, resnična, je izbira ustreznega disciplinskega ukrepa naloga organa, pristojnega za imenovanja, sodišče Unije pa s svojo presojo ne more nadomestiti presoje tega organa, razen v primeru očitne napake ali zlorabe pooblastil.

Institucije imajo pravico od uradnikov določenega razreda pričakovati, da bodo ravnali razsodno in previdno. Zato je uradnik, ki je avtor žaljivih pisanj in ki je ta pisanja obsežno razkril, odgovoren za dve očitni kršitvi členov 17 in 17a Kadrovskih predpisov. Odstavitev navedenega uradnika torej ni nesorazmerna.

(Glej točke 131, 132 in 135.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 18. december 1997, Daffix proti Komisiji, T‑12/94, točki 63 in 89; 12. september 2000, Teixeira Neves proti Sodišču, T‑259/97, točka 108.

7.      Iz načela dobrega upravljanja izhaja, da so disciplinski organi zavezani, da disciplinski postopek vodijo skrbno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v razumnem roku glede na prejšnji ukrep. Na vprašanje, ali je bil disciplinski postopek, ko je bil uveden, izpeljan dovolj skrbno, vpliva to, koliko časa je preteklo med pojavom domnevne disciplinske kršitve in sprejetjem sklepa o uvedbi postopka.

Vendar s kršitvijo načela upoštevanja razumnega roka praviloma ni mogoče utemeljiti razglasitve ničnosti odločbe, sprejete ob koncu upravnega postopka. Neupoštevanje načela razumnega roka vpliva na veljavnost upravnega postopka samo, kadar bi lahko okoliščina, da je preteklo preveč časa, vplivala na sámo vsebino odločbe, ki je bila sprejeta ob koncu upravnega postopka. Tako je lahko prav v postopkih kaznovanja, kadar preveč pretečenega časa vpliva na zmožnost zadevnih oseb za učinkovito obrambo.

(Glej točki 141 in 146.)

Napotitev na:

Sodišče: 13. december 2000, SGA proti Komisiji, C‑39/00 P, točka 44;

Sodišče prve stopnje: 13. januar 2004, JCB Service proti Komisiji, T‑67/01, točki 36 in 40 ter navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 13. januar 2001, A in G proti Komisiji, F‑124/05 in F‑96/06, točki 390 in 392.