Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 18. avgusta 2023 — Lear Corporation Hungary Autóipari Gyártó Kft. / Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

(Zadeva C-532/23, Lear Corporation Hungary)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lear Corporation Hungary Autóipari Gyártó Kft.

Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 183 Direktive Sveta 2006/112/ES1 z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV) ter načeli enakovrednosti in učinkovitosti razlagati tako, da je treba, če davčni zavezanec zahteva vračilo davka na dodano vrednost (DDV), ki ga prej ni mogel zahtevati, ker je veljal zakonski pogoj, v zvezi s katerim je bilo s sodbo Sodišča razglašeno, da je v nasprotju s pravom Skupnosti, šteti, da v tem primeru zahtevek za vračilo hkrati pomeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti ob upoštevanju akcesornosti obresti in okoliščine, da je zahtevek za zamudne obresti urejen z isto nacionalno določbo, ki ureja zahtevek za vračilo DDV, katerega pozno vračilo je povzročilo zamudo?

2.    Ali je z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti ter zlasti z načelom davčne nevtralnosti združljiva praksa države članice, v skladu s katero se v okviru upravnega davčnega postopka poznejši zahtevek davčnega zavezanca za plačilo zamudnih obresti zavrne na podlagi načela dispozitivnosti, ker njegov prvi zahtevek za plačilo zamudnih obresti, s katerim se je začel postopek, ni vključeval dodatnega obdobja, ki je bilo navedeno v poznejšem zahtevku, tako da se ta zadnji opredeli kot nov zahtevek in se razglasi za zastaran, čeprav sam davčni organ nikakor ni menil, da ga načelo dispozitivnosti zavezuje pri prvem zahtevku davčnega zavezanca, temveč se je skliceval na navedeno načelo izključno v zvezi z zamudnimi obrestmi, ki so se zahtevale za obdobje, ki še ni bilo znano ob vložitvi zahtevka, s katerim se je začel postopek, saj je sodna praksa to obdobje opredelila med tem postopkom?

3.    Ali je mogoče ob upoštevanju načel enakovrednosti, učinkovitosti in davčne nevtralnosti poznejši zahtevek, vložen v okviru upravnega davčnega postopka na podlagi sodne prakse sodišč, obravnavati kot dopolnitev prvega zahtevka, s katerim se je začel postopek, ali kot spremembo tega prvega zahtevka, če se zahtevka med seboj razlikujeta le glede obdobja, za katero je treba plačati obresti?

4.    Ali je z načeli enakovrednosti, učinkovitosti in davčne nevtralnosti združljiva praksa države članice, v skladu s katero se zahtevek, vložen po izteku zastaralnega roka, razglasi za zastaran, ne da bi se preučilo, ali obstajajo dopustne okoliščine, zaradi katerih bi se lahko zastaranje zadržalo ali pretrgalo, zlasti ob upoštevanju prvega zahtevka, ki ga je tožeča stranka vložila leta 2014, in okoliščine, da čeprav veljavna zakonodaja do zastaralnega roka ni bila spremenjena, vendar sta Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) in Sodišče glede na to, da je ta zakonodaja določala pogoje samo za zahtevek za vračilo DDV, v svoji sodni praksi opredelila – ker ni zakonodaje v zvezi s tem – pogoje za zahtevek za plačilo zamudnih obresti, tako da sta navedeno zakonodajo razlagala široko, pri čemer med odločilnim obdobjem znotraj petletnega zastaralnega roka ureditev zahtevka za plačilo zamudnih obresti ne samo, da ni bila davčnim zavezancem niti znana niti jasna, ampak tudi ni obstajala niti v obliki zakonske določbe?

____________

1 UL 2006, L 347, str. 1.