Pritožba, ki jo je 21. februarja 2014 vložil Alvaro Sesma Merino zoper sodbo, ki jo je 11. decembra 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-125/12, Sesma Merino proti UUNT

(Zadeva T-127/14 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Alvaro Sesma Merino (El Campello, Španija) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sodbo Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 11. decembra 2013 v zadevi F-125/13 razveljavi v celoti in razsodi v skladu s predlogi tožeče stranke v navedem postopku;

podredno, zadevo po razveljavitvi zgoraj navedene sodbe vrne v odločanje Sodišču za uslužbence;

ocenjevalno poročilo (Appraisal Report) za tožečo stranko za leto 2011, v različici z dne 1. februarja 2012, in elektronski pošti tožene stranke z dne 2. februarja 2012, ob 14.51, in z dne 2. februarja 2012, ob 15.49, razglasi za nične v delu, v katerem UUNT za tožečo stranko določa cilje za obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012;

UUNT naloži, naj tožeči stranki za moralno in nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala, plača primerno odškodnino, ki jo določi sodišče po lastni presoji;

UUNT naloži plačilo stroškov celotnega postopka, torej stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence in pritožbenega postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.

1.    Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 90(2) Kadrovskih predpisov

Pritožnik zatrjuje, da je določitev ciljev, nasprotno od stališča, zastopanega v izpodbijani sodbi, vsekakor ukrep, ki se neposredno in posamično nanaša na pravni položaj zadevne osebe, in da ta lahko neposredno vpliva na določen pravni položaj.

Pritožnik v zvezi s tem med drugim zatrjuje, da je Sodišče za uslužbence preizkusilo le, ali ima določitev ciljev zavezujoče posledice za bodoče ocenjevanje uslužbenca, namesto da bi preizkusilo, ali ima sama določitev ciljev za pritožnika zavezujoče posledice, na kar bi bilo treba v vsakem primeru odgovoriti pritrdilno. Pritožnik Sodišču za uslužbence očita, da je pomešalo določitev ciljev z ocenjevanjem tožeče stranke. Poleg tega naj bi bilo v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja in načelom sorazmernosti ter s tem z načelom pravne države to, da se uradniku z določitvijo nevzdržnih ciljev naloži glede na okoliščine primera nevzdržne delovne pogoje za celo leto, ne da bi se lahko ta proti temu neposredno branil.2.    Drugi pritožbeni razlog: kršitev temeljne pravice do učinkovitega sodnega varstva v skladu s členom 6(1) EKČP in členom 47 Listine o temeljnih pravicahPritožnik očita, da je bila kršena temeljna pravica do učinkovitega sodnega varstva, ker ni bila izvedena vsebinska presoja. Navaja, da je očital tudi kršitev drugih temeljnih pravic in da je taka kršitev vedno tudi akt, ki je imel negativne posledice, v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Napotitev na postopek v zvezi z bodočim ocenjevanjem naj bi kršila temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva.3.    Tretji pritožbeni razlog: kršitev pravil logikePritožnik na tem mestu zatrjuje, da se z opredelitvijo določitve ciljev zgolj kot pripravljalno ravnanje za ocenjevanje krši pravila logike.Enako naj bi veljalo za obrazložitev Sodišča za usluž

bence, v skladu s katero naj bi bilo mogoče pod določenimi pogoji tudi cilj šteti za akt, ki je imel negativne posledice, v smislu člena 90(2) Kadrovskih p

redpisov. Prav presoja teh pogojev pa naj bi pomenila presojo utemeljenosti. Sodišče za uslužbence naj bi s tem priznalo nujnost možnosti pravnega varstva, ki pa naj bi jo nato – nedosledno – zavrnilo, ker naj bi bila nedopustna.