SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 29. septembra 2011

Zadeva F‑93/05

Harald Mische

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Imenovanje – Zaposlitev in sočasna premestitev v drugo institucijo – Razvrstitev v naziv na podlagi novih, manj ugodnih pravil – Dopustnost tožbe – Pravni interes za vložitev tožbe – Prepozna tožba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero H. Mische predlaga najprej razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 4. oktobra 2004, s katero je bila določena njegova razvrstitev v naziv A*6, plačilni razred 1, nato povrnitev vseh njegovih pravic, ki izhajajo iz razvrstitve v pravilni naziv, in nazadnje dodelitev odškodnine.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške. Svet, intervenient, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Pravni interes – Ničnostna tožba zoper odločbo o razvrstitvi – Zaposlitev uradnika in sočasna premestitev – Odgovornost za odločbo o razvrstitvi

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 29(1)(b), 90 in 91)

2.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Datum vložitve

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Začetek roka za vložitev tožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

1.      Predmet tožbe mora obstajati na stopnji njene vložitve, sicer je tožba nedopustna, in do izreka sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, kar predpostavlja, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi njenega izida korist. Teh pogojev ne izpolnjuje ničnostna tožba, vložena zoper odločbo Parlamenta o razvrstitvi uradnika, kadar se izkaže, da je bila ta razvrstitev določena v odločbi Parlamenta o zaposlitvi zadevne osebe in njeni sočasni premestitvi v Komisijo, da je bila ta oseba zaposlena le na izrecno zahtevo Komisije zgolj zaradi zasedbe prostega delovnega mesta v njenih službah na podlagi člena 29(1)(b) Kadrovskih predpisov, da je Komisija poleg tega dejavno sodelovala pri določitvi razvrstitve v naziv in plačilni razred in pri določitvi datuma dejanske zaposlitve ter da je Komisija sicer naknadno v odločbi o razporeditvi določila razvrstitev v naziv za delovno mesto, na katero je bila premeščena zadevna oseba, in spremenila razvrstitev v plačilni razred za to delovno mesto. V teh okoliščinah je odločba Komisije v teh točkah nadomestila odločbo Parlamenta, ne da bi bila zadnjenavedena odločba v tem obsegu kdajkoli izvršena, ker sta odločbi začeli veljati isti dan in zadevna oseba ni delala za Parlament. Poleg tega zadevni uradnik ne bi mogel biti premeščen v Komisijo, če ga Parlament ne bi razvrstil v isti naziv, kot ga je določila Komisija.

Iz tega sledi, da je vsaj glede razvrstitve navedenega uradnika v naziv in plačilni razred Parlament le formalno odgovoren za odločbo, saj je razvrstitev v resnici določila Komisija.

(Glej točke od 23 do 25 in 27.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. april 2008, Flaherty in drugi proti Komisiji, C‑373/06 P, C‑379/06 P in C‑382/06 P, točka 25.

2.      Kar zadeva določitev datuma vložitve predhodne upravne pritožbe, je treba člen 90(2) Kadrovskih predpisov razlagati tako, da pritožba ni vložena, ko je poslana instituciji, ampak takrat, ko jo institucija prejme. Kar pa zadeva datum izteka trimesečnega roka, se rok iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov izteče z iztekom tistega dne v tretjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko se je zgodil dogodek ali dejanje, s katerim začne teči rok.

(Glej točko 29.)

Napotitev na:

Sodišče: 26. november 1981, Michel proti Parlamentu, 195/80, točki 8 in 13; 15. januar 1987, Misset proti Svetu, 152/85, točki 8 in 9;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Van Neyghem proti Komisiji, F‑73/06, točki 43 in 45.

3.      Trimesečni rok, ki v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov običajno začne teči na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, je treba razlagati tako, da začne teči na dan, ko se je uradnik seznanil z obrazložitvijo in vsebino izreka odločbe, tudi če ga je s tem seznanila institucija, ki ni sprejela zadevne odločbe.

(Glej točko 30.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 3. junij 1997, H proti Komisiji, T‑196/95, točka 31.