Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. septembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht München I – Nemčija) – Tobias Mc Fadden/Sony Music Entertainment Germany GmbH
(Zadeva C-484/14)1
(Predhodno odločanje – Informacijska družba – Prosti pretok storitev – Poslovno brezžično lokalno omrežje (WLAN) – Dajanje v brezplačno uporabo javnosti – Odgovornost posrednih ponudnikov storitev – Izključni prenos – Direktiva 2000/31/ES – Člen 12 – Omejitev odgovornosti – Neznani uporabnik tega omrežja – Kršitev pravic imetnikov pravic, ki se nanašajo na zaščiteno delo – Obveznost zaščite omrežja – Civilna odgovornost gospodarskega subjekta)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landgericht München I
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Tobias Mc Fadden
Tožena stranka: Sony Music Entertainment Germany GmbH
Izrek
Člen 12(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), v povezavi s členom 2(a) te direktive in s členom 1, točka 2, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998, je treba razlagati tako, da storitev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki jo opravlja upravljavec komunikacijskega omrežja in ki zajema dajanje tega omrežja v brezplačno uporabo javnosti, pomeni „storitev informacijske družbe“ v smislu te prve določbe, kadar jo zadevni ponudnik opravi z namenom oglaševanja proizvodov, ki jih prodaja, ali storitev, ki jih ponuja.
Člen 12(1) Direktive 2000/31 je treba razlagati tako, da se za to, da se storitev iz te določbe, s katero se zagotavlja dostop do komunikacijskega omrežja, šteje za opravljeno, ta dostop ne sme prekoračiti tehničnega, samodejnega in pasivnega okvira, s katerim se zagotavlja potreben prenos podatkov, pri čemer ni treba izpolniti nobene dodatne zahteve.
Člen 12(1) Direktive 2000/31 je treba razlagati tako, da se pogoj iz člena 14(1)(b) te direktive ne uporabi po analogiji za navedeni člen 12(1).
Člen 12(1) Direktive 2000/31 v povezavi z njenim členom 2(b) je treba razlagati tako, da za ponudnika storitev, ki zagotavlja dostop do komunikacijskega omrežja, poleg zahteve, navedene v tej določbi, druge zahteve niso določene.
Člen 12(1) Direktive 2000/31 je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da lahko oseba, ki je bila oškodovana s kršitvijo njenih pravic, ki se nanašajo na neko delo, od ponudnika dostopa do komunikacijskega omrežja zahteva odškodnino, ker so tretje osebe enega od teh dostopov uporabile za kršitev njenih pravic, in povračilo stroškov opomina ali sodnih stroškov, ki so nastali v zvezi z njenim odškodninskim zahtevkom. Vendar je treba to določbo razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da ta oseba od ponudnika dostopa do komunikacijskega omrežja, katerega storitve so bile uporabljene za storitev te kršitve, zahteva prepoved nadaljevanja kršitve ter plačilo stroškov opomina in sodnih stroškov, če se ti zahtevi nanašata na ali sledita odredbi, ki jo je sprejel nacionalni organ ali nacionalno sodišče in s katero se temu ponudniku prepove nadaljevanje navedene kršitve.
Člen 12(1) Direktive 2000/31 v povezavi s členom 12(3) te direktive je treba ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz varstva temeljnih pravic, in pravil, določenih v direktivah 2001/29 in 2004/48, razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje sprejetju odredbe, ki, kot ta iz postopka v glavni stvari, zahteva – pod grožnjo denarne kazni – da ponudnik dostopa do komunikacijskega omrežja, ki javnosti omogoča povezavo z internetom, tretjim osebam prepreči, da javnosti prek te internetne povezave dajejo na razpolago neko avtorsko delo ali njegove dele, varovane z avtorsko pravico, prek spletnih izmenjevalnic datotek (peer-to-peer), kadar ima ta ponudnik možnost izbire tehničnih ukrepov, ki jih lahko sprejme za izpolnitev te odredbe, čeprav je ta izbira omejena zgolj na ukrep, s katerim se internetna povezava zaščiti z geslom, če morajo uporabniki tega omrežja za pridobitev zahtevanega gesla razkriti svojo identiteto in torej ne morejo delovati anonimno, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
____________1 UL C 46, 9.2.2015.