Tožba, vložena 26. februarja 2007 - E.ON Ruhrgas in E.ON Földgáz Trade proti Komisiji
(Zadeva T-57/07)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeči stranki: E.ON Ruhrgas International AG (Essen, Nemčija) in E.ON Földgáz Trade Zrt. (Budimpešta, Madžarska) (zastopnika: G. Wiedemann in T. Lübbig, lawyers)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožečih strank
Četrtri odstavek na koncu prve strani odločbe Evropske komisije (dokument št. *30783) z dne 19. decembra 2006, nasloveljene na E.ON Ruhrgas International AG v zadevi M.3696 - E.ON/MOL, naj se razglasi za ničnega; tudi odločba Evropske komisije (dokument št. *924) z dne 16. januarja 2007, prav tako naslovljena na E.ON Ruhrgas International AG v zadevi M.3696 - E.ON/MOL, naj se razglasi za nično;
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožečima strankama v teh postopkih.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Z odločbo z dne 21. decembra 2005 je Komisija, s pridržkom, da se tožeča stranka uskladi z določenimi pogoji in obveznostmi, prevzem dveh madžarskih plinskih družb s strani tožeče stranke E.ON Ruhrgas International AG razglasila za združljivega s skupnim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru.
Tožeča stranka E.ON Ruhrgas International AG se v skladu z eno izmed obveznosti zavezala pripraviti in uresničiti program sprostitve plina na madžarski trg. Prvotna dražbena cena je bila določena v višini 95 % tehtanega povprečja cene plina, pod pogojem, da konsolidirana izguba, ki bi lahko nastala tožečima strankama kot rezultat končne dražbene cene, določene pod tehtanim povprečjem cene plina, ne preseže 26 milijonov evrov.
Komisija je v izpodbijanih dopisih navedla, da bi se morale izgube tožečih strank v okviru te dražbe izravnati z vsemi drugimi dobički tožečih strank na drugih dražbah. Tožeči stranki to prerekata in menita, da izgube, ki izhaja iz dražb sprostitve plina, ni treba izravnati z morebitnimi dobički, ki bi lahko nastali na prihodnjih dražbah.
Tožeči stranki v utemeljitev svoje tožbe navajata dva tožbena razloga.
Prvič, tožeči stranki trdita, da Komisija nima pravne podlage za povišanje finančnih bremen in s tem posledično za spremembo pravnih obveznosti, ki izhajajo iz odločbe Komisije z dne 21. decembra 2005.
Drugič, tožeči stranki trdita, da je prišlo do kršitve Poslovnika Komisije
1, ker niso vsi člani Komisije obravnavali vsebine obeh izpodbijanih dopisov ter ker pooblastila niso bila pravilno v skladu s členom 14 navedenega poslovnika prenesena na generalni direktorat Komisije.