Tožba, vložena 23. marca 2021 – De Capitani/Svet
(Zadeva T-163/21)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Emilio De Capitani (Bruselj, Belgija) (zastopniki: O. Brouwer in B. Verheijen, odvetnika)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlog
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
za ničen razglasi sklep tožene stranke, s katerim je ta zavrnila dostop do nekaterih dokumentov, za katere se je prosilo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, in ki je bil tožeči stranki sporočen 14. januarja 2021 v dopisu z referenco SGS 21/000067, vključno s Prilogo k temu dopisu;
Svetu naloži plačilo stroškov tožeče stranke v skladu s členom 134 Poslovnika Splošnega sodišča, vključno s stroški v zvezi z intervenientkami.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.
Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava in očitna napaka pri presoji v zvezi z napačno uporabo izjeme glede varstva postopka odločanja (člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001)1 ter neobrazložitev, ker razkritje ne bi resno oslabilo postopka odločanja institucije.
Trdi, da pri sprejetju izpodbijanega sklepa ni bila upoštevana nova ustavna dimenzija, ki je nastala s sprejetjem Lizbonske pogodbe, zlasti člena 15(2) PDEU, in ki je ustvarila novo pravno ureditev za dostop javnosti do dokumentov, zlasti za zakonodajne dokumente.
Tožeča stranka poleg tega navaja, da v spornem sklepu ni bil uporabljen pravilen test iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 in je bil napačno upoštevan argument, da bi razkritje dokumentov, za katere se je prosilo, pod vprašaj postavilo končne izbire države članice ter ustvarilo nepotrebno negotovost glede njenih namenov.
Tožeča stranka tudi trdi, da je bil v izpodbijanem sklepu napačno upoštevan argument, da bi razkritje dokumentov, za katere se je prosilo, omejilo možnost delegacij, da najdejo ravnovesje med različnimi interesi v zadevnem zakonodajnem postopku, in napačno uporabljen argument, da zavrnitev razkritja omejenega števila dokumentov ne pomeni, da je državljanom odvzeta možnost pridobitve informacij o zakonodajnem postopku odločanja.
Drug tožbeni razlog: napačna uporaba prava in očitna napaka pri presoji, ki sta povzročila napačno uporabo izjeme glede varstva postopka odločanja (člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001) in neobrazložitev, ker v izpodbijanem sklepu ni bil priznan in podeljen dostop na podlagi prevladujočih javnih interesov.
Tožeča stranka navaja, da v izpodbijanem sklepu ni bil priznan in podeljen dostop na podlagi prevladujočih javnih interesov. Zlasti trdi, da obstaja prevladujoč javni interes, saj bi razkritje evropskim državljanom omogočilo, da sodelujejo pri zakonodajnem postopku in zagotovijo, da ta postopek ne zastane, temveč se nadaljuje in zaključi.
Tretji tožbeni razlog, naveden podredno: napačna uporaba prava in očitna napaka pri presoji, ki sta povzročila neupoštevanje obveznosti zagotoviti delni dostop do dokumentov (člen 4(6) Uredbe št. 1049/2001), in neobrazložitev.
Tožeča stranka trdi, da v izpodbijanem sklepu delni dostop ni bil zadostno pravno preučen in odobren. V tem sklepu naj bi bil zakonski test napačno uporabljen, zaradi česar naj bi bilo potrebno presoditi, ali se izjema, s katero je bila obrazložena zavrnitev dostopa, uporablja za vse dele dokumenta, za katerega se je prosilo.
____________
1 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).