Zadeva T‑503/12

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

proti

Evropski komisiji

„EKUJS – Jamstveni oddelek – EKJS in EKSRP – Odhodki, ki so izključeni iz financiranja – Shema enotnega plačila – Ključni pregledi – Pomožni pregledi“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 4. septembra 2015

1.      Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKUJS, EKJS in EKSRP – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja izdatkov, ki izvirajo iz nepravilnosti pri uporabi ureditve Unije – Izpodbijanje s strani zadevne države članice – Dokazno breme – Razdelitev med Komisijo in državo članico

(Uredba Sveta št. 1290/2005, člen 31(1))

2.      Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKUJS, EKJS in EKSRP – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja izdatkov, ki izvirajo iz nepravilnosti pri uporabi ureditve Unije – Pavšalni finančni popravek, ki ga je določila Komisija v skladu z notranjimi smernicami, sprejetimi na tem področju – Uporaba navedenih notranjih smernic pri potrditvi obračunov skladov, ki niso sklad EKUJS – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 1290/2005, člen 31(1))

3.      Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKUJS, EKJS in EKSRP – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja izdatkov, ki izvirajo iz nepravilnosti pri uporabi ureditve Unije – Pavšalni finančni popravek, ki ga je določila Komisija v skladu z notranjimi smernicami, sprejetimi na tem področju – Nadzor, ki ne omogoča pričakovane ravni pravilnosti zahtev – Dopustnost uporabe pavšalne stopnje 5 % v primeru pomanjkljivosti, ugotovljenih pri ključnem nadzoru, ki ga je uvedla država članica in se nanaša na nadzor površin, ki so upravičene do finančne podpore

(uredbi Sveta št. 1782/2003, člen 36(1) in 44(1), in št. 1290/2005, člen 31(1))

4.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega razloga – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))

5.      Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKUJS, EKJS in EKSRP – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja izdatkov, ki izvirajo iz nepravilnosti pri uporabi ureditve Unije – Pavšalni finančni popravek, ki ga je določila Komisija v skladu z notranjimi smernicami, sprejetimi na tem področju – Ugotovitev obstoja več pomanjkljivosti v sistemu pregleda, ki ga je uvedla država članica – Nekumulativnost pavšalne stopnje popravka

(Uredba Sveta št. 1290/2005, člen 31(1))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 52 do 54.)

2.      Čeprav je dokument št. VI/5330/97, ki ga je sprejela Komisija in opredeljuje smernice za uporabo finančnih popravkov v okviru Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), izdala Komisija v okviru EKUJS in vsebuje, kot je navedeno v naslovu, smernice v zvezi z izračunom finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS, Komisiji ni z ničimer prepovedano, da ta dokument uporabi tudi za izvajanje pristojnosti, ki ji jih daje člen 31(1) Uredbe št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike za potrditev obračunov skladov, s katerimi se zagotavlja financiranje skupne kmetijske politike.

(Glej točko 55.)

3.      Če pri potrditvi obračunov skladov, s katerimi se zagotavlja financiranje skupne kmetijske politike, ni mogoče natančno oceniti izgub, ki jih je utrpela Unija, lahko Komisija določi pavšalni popravek Glede tega je za izračun neupravičenih izdatkov v dokumentu št. VI/5330/97, ki ga je sprejela Komisija in v katerem so določene smernice za izračun finančnih posledic, določen pavšalni popravek 5 %, kadar so opravljeni vsi ključni nadzori, vendar brez spoštovanja zlasti strogosti, ki jo zahtevajo uredbe, ki se uporabijo, ker je torej mogoče razumno sklepati, da nadzori ne ponujajo pričakovane ravni pravilnosti zahtev in da je tveganje izgub za sklade precejšnje.

Če tako pomanjkljivosti ključnega pregleda vplivajo na preverjanje površin, ki so upravičene do finančne podpore, kot v primeru pomanjkljivosti informacij v geografskem informacijskem sistemu in sistemu za identifikacijo kmetijskih zemljišč (LPIS-GIS), Komisija upravičeno uporabi pavšalni popravek za vsa izplačila, ki so bila izvedena in na katere potencialno vpliva pomanjkljiv ključni pregled. Iz člena 36(1) Uredbe št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je namreč razvidno, da se pomoč, dodeljena v okviru sheme enotnega plačila, izplača glede na pravice do plačila za ustrezno število upravičenih hektarjev. Poleg tega v skladu s členom 44(1) navedene uredbe vsaka pravica do plačila, ki vključuje upravičen hektar, daje pravico do plačila zneska, ki ga določa ta pravica. Zato znesek pomoči, dodeljene v okviru sheme enotnega plačila, ustreza znesku vrednosti na enoto „aktiviranih“ pravic do plačila, kar pomeni, da so zraven tudi neupravičene površine. Iz tega izhaja, da napaka pri določitvi upravičenih površin vsekakor vpliva na znesek pomoči. Posledično nepravilnost v okviru LPIS-GIS, ki vpliva na pregled upravičenosti prijavljenih površin, lahko potencialno vpliva na vsako izvedeno plačilo.

Iz dokumenta št. VI/5330/97 je prav tako razvidno, da je treba stopnjo popravka uporabiti le za del odhodkov, ki pomeni tveganje. Če je pomanjkljivost posledica tega, da država članica ni sprejela ustreznega nadzornega sistema, je treba popravek uporabiti za vse odhodke, ki izhajajo iz zadevne meritve. Navedeni dokument še določa, da če obstajajo razlogi za domnevo, da gre za pomanjkljivost zaradi neuporabe sistema pregleda, ki ga je sprejela država članica, v enem okrožju ali regiji, je treba popravek izvesti za izdatke, ki jih upravlja navedeno okrožje ali navedena regija.

Poleg tega je 5‑odstotna stopnja pavšalnega popravka, ki je bila uporabljena za vse odhodke v regiji države članice, še toliko ustreznejša glede na pomen, ki ga ima redno izvajanje LPIS-GIS. Identifikacija kmetijskih zemljišč in preverjanje upravičenosti površin sta namreč ključna elementa za pravilno uporabo sistema, vezanega na površino. Pomanjkljivosti LPIS-GIS, kot na primer to, da informacije niso dovolj natančne za dosledno izvedbo upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, da bi se preverila upravičenost prijavljenih površin, same po sebi pomenijo bistveno tveganje za oškodovanje proračuna Unije.

(Glej točke od 55 do 57, 66, 67 in 72.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 95.)

5.      Glede potrditve obračunov skladov, s katerimi se zagotavlja financiranje skupne kmetijske politike, je iz Priloge 2 k dokumentu št. VI/5330/97, ki ga je sprejela Komisija in opredeljuje smernice za uporabo finančnih popravkov, razvidno, da kadar je ugotovljenih več pomanjkljivosti v istem sistemu, se pavšalne stopnje popravka ne seštevajo, najresnejša pomanjkljivost pa se jemlje kot prikaz tveganj, ki jih predstavlja sistem nadzora kot celota.

(Glej točko 104.)