SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)
z dne 3. decembra 2015
Zadeva T‑506/12 P
Eva Cuallado Martorell
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Javni natečaj za sestavo rezervnega seznama pravnikov lingvistov za španski jezik – Odločitev natečajne komisije o potrditvi neuspeha na zadnjem pisnem preizkusu in o nepripustitvi k ustnemu preizkusu – Člen 90(2) Kadrovskih predpisov – Dopustnost prvostopenjske tožbe – Obveznost obrazložitve – Zavrnitev posredovanja popravljenih pisnih preizkusov tožeči stranki – Dostop do dokumentov“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 18. septembra 2012, Cuallado Martorell/Komisija (F‑96/09, ZOdl. JU, EU:F:2012:129), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 18. septembra 2012, Cuallado Martorell/Komisija (F‑96/09, ZOdl. JU, EU:F:2012:129), se razveljavi v delu, v katerem je z njo ugotovljena nedopustnost tožbe v delu, v katerem se z njo predlaga razglasitev ničnosti odločitve o nepripustitvi tožeče stranke k ustnem preizkusu in, posledično, rezervnega seznama. V preostalem se pritožba zavrne. Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.
Povzetek
1. Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Zavrnitev posredovanja popravljenih pisnih preizkusov – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela
(Kadrovski predpisi, člen 25 in Priloga III, člen 6)
2. Tožbe uradnikov – Odločitev natečajne komisije – Predhodna upravna pritožba – Izbirnost – Vložitev – Posledice – Spoštovanje postopkovnih zahtev v zvezi s predhodno pritožbo
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
3. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Pojem
(Kadrovski predpisi, člen 90(2))
1. Namen obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, je, prvič, zadevni osebi zagotoviti zadostne podatke za presojo utemeljenosti te odločbe in možnost, da pred sodiščem Unije vloži tožbo, ter, drugič, temu sodišču omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo navedene odločitve.
Kar zadeva odločitve natečajnih komisij, mora biti obveznost obrazložitve usklajena s spoštovanjem tajnosti dela komisije, zato je posredovanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, zadostna obrazložitev odločitev komisije. Izrecna odločba, s katero se zavrne posredovanje popravljenih pisnih preizkusov, je namreč dovolj obrazložena, ker napotuje na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa, da je delo komisije tajno.
(Glej točke od 37 do 39 in 67.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 4. julija 1996, Parlament/Innamorati, C‑254/95 P, Recueil, EU:C:1996:276, točka 31;
Splošno sodišče: sodbe z dne 25. junija 2003, Pyres/Komisija, T‑72/01, RecFP, EU:T:2003:176, točka 66 in navedena sodna praksa; z dne 5. aprila 2005, Hendrickx/Svet, T‑376/03, ZOdl. JU, EU:T:2005:116, točki 73 in 74 ter navedena sodna praksa; z dne 12. februarja 2014, De Mendoza Asensi/Komisija, F‑127/11, ZOdl. JU, EU:F:2014:14, točka 94, in z dne 11. decembra 2014, van der Aat in drugi/Komisija, T‑304/13 P, ZOdl. JU, EU:T:2014:1055, točka 43 in navedena sodna praksa.
2. Pravno sredstvo, ki je na voljo zoper odločitev natečajne komisije, je običajno tožba, vložena neposredno pri sodišču Unije. Možnost zadevne osebe, da se sklicuje na tako neposredno pravno sredstvo brez predhodne upravne pritožbe, pomeni prav uporabo pravice do učinkovitega pravnega varstva. Gre namreč za možnost in ne za obveznost.
Če pa se zadevna oseba v zvezi z odločitvijo natečajne komisije namesto, da bi neposredno vložila tožbo pri sodišču Unije, sklicuje na določbe Kadrovskih predpisov in pri organu za imenovanja vloži upravno pritožbo, je dopustnost pozneje vložene tožbe odvisna od tega, ali je zadevna oseba spoštovala vse postopkovne zahteve, ki veljajo za predhodno pritožbo.
(Glej točke 54, 55 in 62.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: sodba z dne 23. januarja 2002, Gonçalves/Parlament, T‑386/00, RecFP, EU:T:2002:12, točki 34 in 35 ter navedena sodna praksa.
3. Dopis, s katerim uradnik, ne da bi izrecno zahteval preklic odločbe, jasno predlaga mirno rešitev njegovih očitkov, ali dopis, ki očitno izraža voljo vlagatelja, da izpodbija odločbo, ki posega v njegov položaj, pomeni pritožbo v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov.
Ker pa je cilj predhodnega postopka mirna rešitev spora, ki nastane ob pritožbi, je treba organu za imenovanja omogočiti dovolj natančno seznanitev s trditvami uradnika zoper upravno odločbo. Iz tega sledi, da mora pritožba vsebovati pritožbene razloge in trditve zoper upravno odločbo, zoper katero je vložena.
Poleg tega pritožba nima predpisane posebne oblike. Zadostuje, da jasno in natančno izraža željo vlagatelja, da izpodbija odločbo, sprejeto v zvezi z njim.
Upravni organ mora pritožbe presojati široko in torej za to, da jih šteje za pritožbe v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, zadostuje, da je bil pred tem v okviru upravnega postopka naveden pritožbeni razlog, in sicer dovolj jasno, da se je lahko organ za imenovanja seznanil z očitki zadevne osebe zoper izpodbijano odločbo. Čeprav pritožbeni razlogi ali trditve niso bili vključeni v samo pritožbo, pritožbe tako ni mogoče šteti za nedopustno, če se je lahko navedeni organ z njimi natančno seznanil prek dokumenta, ki mu je bil predložen ločeno.
(Glej točke od 63 do 66.)
Napotitev na:
Sodišče: sodbi z dne 31. maja 1988, Rousseau/Računsko sodišče, 167/86, Recueil, EU:C:1988:266, točka 8, in z dne 14. julija 1988, Aldinger in Virgili/Parlament, 23/87 in 24/87, Recueil, EU:C:1988:406, točka 13;
Splošno sodišče: sodbe z dne 7. marca 1996, Williams/Računsko sodišče, T‑146/94, RecFP, EU:T:1996:34, točki 44 in 50 ter navedena sodna praksa; z dne 13. januarja 1998, Volger/Parlament, T‑176/96, RecFP, EU:T:1998:1, točka 65, in z dne 16. februarja 2005, Reggimenti/Parlament, T‑354/03, ZOdl. JU, EU:T:2005:54, točki 43 in 44 ter navedena sodna praksa.