Zadeva T‑327/13

Konstantinos Mallis
in
Elli Konstantinou Malli

proti

Evropski komisiji
in
Evropski centralni banki (ECB)

„Ničnostna tožba – Program pomoči za stabilnost Cipra – Izjava Euroskupine o prestrukturiranju bančnega sektorja na Cipru – Napačno poimenovanje tožene stranke v tožbi – Nedopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 16. oktobra 2014

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Opredelitev tožene stranke – Označitev za toženo stranko osebe, ki ni avtor izpodbijanega akta, ne da bi se tožeča stranka zmotila – Nedopustnost – Meje – Dejstva, ki omogočajo nedvoumno opredelitev tožene stranke

(člen 263, prvi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(b))

2.      Ekonomska in monetarna politika – Monetarna politika – Koordinacija monetarnih politik – Neuradni sestanek držav članic, katerih valuta je euro, znotraj Evroskupine – Avtonomni subjekt – Pripis sprejetih izjav Komisiji ali Evropski centralni banki – Izključitev

(člen 137 PDEU; Protokol št. 14, priložen Pogodbama EU in DEU)

3.      Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Usklajevanje gospodarskih politik – Evropski mehanizem za stabilnost – Možnost, da Komisija in Evropska centralna banka opravljata pristojnosti nadzora – Izključitev

(Pogodba o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost, členi 1, 2 in 32(2))

4.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Presoja teh učinkov glede na vsebino akta – Izjave, ki jih je sprejela Evroskupina – Izključitev

(člena 137 PDEU in 263(1) PDEU; Protokol št. 14, priložen Pogodbama EU in DEU)

5.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlogi, katerih cilj je izdaja ugotovitvene sodbe – Nedopustnost

(člen 263 PDEU)

1.      V tožbi zmotno navedena tožena stranka, ki ni avtorica izpodbijanega akta, ne povzroči nedopustnosti tožbe, če ta vsebuje elemente, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno opredeliti stranko, zoper katero je vložena, kot je navedba izpodbijanega akta in njegovega avtorja. V takem primeru je treba za toženo stranko šteti avtorja izpodbijanega akta, čeprav ta ni naveden v uvodnem delu tožbe. Vendar je treba tak primer razlikovati od primera, v katerem tožeča stranka vztraja pri navedbi tožene stranke v uvodnem delu tožbe, čeprav se popolnoma zaveda dejstva, da ta ni avtorica izpodbijanega akta. V takem primeru je treba upoštevati toženo stranko, navedeno v tožbi, in po potrebi na podlagi te navedbe sklepati o dopustnosti tožbe.

(Glej točko 36.)

2.      Izjav, ki jih sprejme Euroskupina iz točke 137 PDEU in Protokola št. 14, ni mogoče pripisati Komisiji ali Evropski centralni banki. Namreč, prvič, Euroskupina je forum za razprave na ministrski ravni med predstavniki držav članic, katerih valuta je euro, in ne organ odločanja. Ta neformalni forum za lažjo izmenjavo mnenj o nekaterih posebnih vprašanjih, ki so v skupnem interesu sodelujočih držav članic, ima določeno institucionalno strukturo, saj ima predsednika, ki je izvoljen za določeno obdobje. Vendar ni nikakršnega razloga, da bi se ta struktura štela za sestavni del strukture Komisije ali Evropske centralne banke.

Drugič, Euroskupina je – čeprav je sodelovanje Komisije in Evropske centralne banke na sestankih Euroskupine predvideno v členu 1 protokola št. 14, pri čemer lahko Komisija pomaga tudi pri pripravi navedenih sestankov – neuradni sestanek ministrov zadevnih držav. Tretjič, iz pravil o Euroskupini ni razvidno, da so bile pristojnosti s Komisije ali Evropske centralne banke prenesene na ta subjekt in da lahko ti instituciji nad njim izvajata nadzorne pristojnosti ali nanj naslavljata priporočila, kaj šele zavezujoča navodila. Zato v nasprotju s trditvami tožečih strank ni mogoče šteti niti, da Euroskupino nadzorujeta Komisija ali Evropska centralna banka, niti da deluje kot pooblaščenka teh institucij.

(Glej točke 39, od 41 do 45.)

3.      Čeprav so s Pogodbo o Evropskem mehanizmu za stabilnost Komisiji in Evropski centralni banki zaupane nekatere naloge, povezane z izvajanjem ciljev, ki jih določa, pa iz nobene določbe iz te pogodbe ni mogoče sklepati, da je bila pristojnost s teh institucij prenesena na Evropski mehanizem za stabilnost oziroma da lahko ti nad njim izvajata nadzorne pristojnosti ali mu izdajata ukaze.

Naloge, ki so s Pogodbo o Evropskem mehanizmu za stabilnost poverjene Komisiji in Evropski centralni banki, namreč ne zajemajo nobene lastne pristojnosti za odločanje, dejavnosti, ki jih instituciji opravljata na podlagi te pogodbe, pa zavezujejo le o Evropski mehanizem za stabilnost.

(Glej točki 47, 48.)

4.      Dejanja, zoper katera se lahko vloži ničnostna tožba v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU, so ukrepi, ki ustvarjajo take zavezujoče pravne učinke, ki vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Za ugotovitev, ali ima akt ali določba zavezujoče pravne učinke, ki vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj, se je treba navezati na njegovo bistvo.

V zvezi z izjavami Euroskupine iz člena 137 PDEU in Protokola št. 14 je treba opozoriti, da Euroskupine ni mogoče šteti za organ odločanja, ker namreč na podlagi določb o njenem delovanju ni pooblaščena za sprejemanje pravno zavezujočih aktov; izjave Euroskupine torej načeloma ni mogoče šteti za akt, ki bi pravno učinkoval proti tretjim osebam. Enako je glede izjave Euroskupine, ki je izključno informativne narave glede prestrukturiranja bančnega sektorja na Cipru.

(Glej točke od 51 do 53, 60.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 64.)