Zadeva T‑38/21
Inivos Ltd
in
Inivos BV
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 21. februarja 2024
„Javna naročila – Postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu – Dobava robotov za razkuževanje evropskim bolnišnicam – Skrajna nujnost – Covid-19 – Nesodelovanje tožečih strank v postopku oddaje javnega naročila – Ničnostna tožba – Neobstoj posamičnega nanašanja – Pogodbena narava spora – Nedopustnost – Odgovornost“
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni ukrepi – Izključitev – Odločitev Komisije o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu – Nedopustnost
(člen 263 PDEU)
(Glej točke od 21 do 24, od 29 do 31 in 33.)
2. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločitev Komisije o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu – Vključitev
(člen 263 PDEU)
(Glej točke 37 in od 39 do 41.)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Tožba gospodarskega subjekta, ki deluje na trgu, ki je predmet postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu – Temelj morebitne odškodninske tožbe – Ohranitev pravnega interesa
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke 42, 45, 47, 54, 56 in 57.)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Odločitev Komisije o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu – Neposredno nanašanje na tožnika, ki ni sodeloval v postopku in ki deluje na zadevnem trgu
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 60 do 67.)
5. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Odločitev Komisije o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu – Tožba gospodarskega subjekta, ki ni bil povabljen k predložitvi ponudbe in ki ni dokazal, da lahko izpolni merila za izbiro povabljenih gospodarskih subjektov – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 68 do 79.)
6. Ničnostna tožba – Tožba, ki se dejansko nanaša na pogodbeni spor – Tožba zoper sklep Komisije o sklenitvi okvirnih pogodb z izbranima ponudnikoma – Nepristojnost sodišča Unije – Nedopustnost
(člen 263 PDEU)
(Glej točke od 81 do 84.)
Povzetek
Splošno sodišče, ki je odločalo v razširjeni sestavi petih sodnikov, je kot nedopustno zavrglo tožbo tožečih strank, družb Inivos Ltd in Inivos BV, med drugim za razglasitev ničnosti treh odločb Evropske komisije v zvezi z oddajo javnega naročila Unije za nakup robotov za razkuževanje. Splošno sodišče je v sodbi pojasnilo pogoje za dopustnost tožbe gospodarskega subjekta, ki ni bil povabljen k sodelovanju v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu (v nadaljevanju: postopek brez predhodne objave), pri čemer se ta tožba nanaša na razglasitev ničnosti sklepa o oddaji javnega naročila, sprejetega v okviru tega postopka.
Komisija se je na podlagi nujnega razloga, ki je posledica krize zaradi covida-19, odločila, da uporabi postopek brez predhodne objave za nakup 200 avtonomnih robotov za razkuževanje, pri katerih se uporablja UV-svetloba, da bi bili ti nameščeni v evropskih bolnišnicah.(1) Na podlagi predhodnega preverjanja trga je bilo poleg tožečih strank opredeljenih šest dobaviteljev, ki so izpolnjevali vnaprej določena merila in ki jih je Komisija povabila k predložitvi ponudbe v okviru postopka brez predhodne objave. Komisija je sprejela sklep o oddaji tega naročila dvema od teh dobaviteljev, s katerima sta bili torej sklenjeni okvirni pogodbi v zvezi z roboti za razkuževanje.
Tožeči stranki sta na podlagi obvestila o oddaji naročila z dne 9. decembra 2020, v skladu s katerim sta bili sporni okvirni pogodbi sklenjeni 19. novembra 2020, vložili ničnostno tožbo zoper odločitev o uporabi postopka brez predhodne objave, sklep o oddaji tega naročila (v nadaljevanju: izpodbijani sklep o oddaji) in sklep o sklenitvi okvirnih pogodb z izbranima gospodarskima subjektoma ter odškodninsko tožbo.
Presoja Splošnega sodišča
V okviru presoje dopustnosti predloga za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa o oddaji se je Splošno sodišče izreklo zlasti o vprašanju procesnega upravičenja tožečih strank.(2)
Splošno sodišče je najprej preučilo, ali se izpodbijani sklep o oddaji na tožeči stranki neposredno nanaša. Prvič, Splošno sodišče je ugotovilo, da sta bili zaradi tega sklepa tožeči stranki dokončno prikrajšani za možnost sodelovanja v postopku brez predhodne objave in da sta bili s tem izključeni. Navedeni sklep je tako neposredno vplival na pravni položaj tožečih strank. Splošno sodišče je poudarilo, da morata tožeči stranki dokazati, da sta gospodarska subjekta, ki sta dejavna na zadevnem trgu, ter ugotovilo, da sta ti zadostno dokazali, da sta dejavni na trgu avtonomnih robotov za razkuževanje z UV-svetlobo.
Drugič, v izpodbijanem sklepu o oddaji sta bila kot izbrana ponudnika zadevnega naročila s takojšnjim in zavezujočim učinkom dokončno določena dva gospodarska subjekta. Ker ima ta sklep pravne učinke, ne da bi bil potreben kakršen koli dodaten ukrep, naslovnikom, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne pušča nobene proste presoje. Splošno sodišče je na podlagi tega sklepalo, da se izpodbijani sklep o oddaji na tožeči stranki neposredno nanaša.
Splošno sodišče je nato preučilo, ali se izpodbijani sklep o oddaji na tožeči stranki nanaša posamično. V posebnih okoliščinah postopka s pogajanji brez predhodne objave pa je treba šteti, da gospodarski subjekt, ki ni bil povabljen k sodelovanju v tem postopku, čeprav je lahko izpolnil merila, ki jih je naročnik uporabil za izbiro podjetij, ki jim je poslal vabilo k predložitvi ponudbe, spada v omejen krog konkurentov, ki bi lahko predložili ponudbo, če bi bili povabljeni.
V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da so merila, ki so bila uporabljena v zadevnem postopku, oznaka CE, proizvodna zmogljivost v višini vsaj 20 enot na mesec in izkušnje pri namestitvi vsaj 10 robotov v bolnišnicah. S temi merili sta bili tožeči stranki seznanjeni v okviru sodnega postopka.
Prvič, glede merila v zvezi z oznako CE je Splošno sodišče ugotovilo, da sta tožeči stranki dokazali, da njun robot to merilo izpolnjuje.
Drugič, glede merila v zvezi s proizvodno zmogljivostjo je Splošno sodišče – čeprav sta tožeči stranki na obravnavi trdili, da to merilo izpolnjujeta in da lahko svojo proizvodno zmogljivost celo povečata – navedlo, da nista predložili nobenega dokaza o tem, da bi njuna proizvodna zmogljivost lahko dosegla 20 robotov na mesec.
Tretjič, glede merila v zvezi z zahtevanimi izkušnjami pri namestitvi robotov v bolnišnicah je Splošno sodišče ugotovilo, da na podlagi dokazov, ki sta jih predložili tožeči stranki, ni mogoče določiti natančnega števila nameščenih robotov.
Splošno sodišče je iz tega sklepalo, da tožeči stranki nista dokazali, da lahko izpolnita merila, ki jih je Komisija uporabila za izbiro gospodarskih subjektov, povabljenih k predložitvi ponudb v okviru postopka brez predhodne objave. Zato tožeči stranki nista dokazali, da sta bili del omejenega kroga gospodarskih subjektov, ki bi lahko bili povabljeni k predložitvi ponudbe in bi ponudbo lahko predložili. Izpodbijani sklep o oddaji se torej na tožeči stranki ne nanaša posamično.
Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da predlog, ki se nanaša na razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa o oddaji, ni dopusten. Potem ko je Splošno sodišče predloge zoper odločitev o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave in sklep o sklenitvi okvirnih pogodb zavrglo kot nedopustne, je ničnostno tožbo v celoti zavrglo. Poleg tega je Splošno sodišče zavrnilo tudi odškodninsko tožbo, ki sta jo vložili tožeči stranki.