Zadeva T-378/07

CNH Global NV

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava znamke Skupnosti, ki vsebuje kombinacijo rdeče, črne in sive barve, uporabljenih na zunanjih površinah traktorja – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo – Člen 7(3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka, opisne ali običajne znamke – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Opredelitev upoštevne javnosti

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(3))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka, opisne ali običajne znamke – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Merilo za presojo

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(3))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka, opisne ali običajne znamke – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Dokazana uporaba na celotnem območju Skupnosti

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(3))

1.      Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti zahteva, da vsaj pomemben del upoštevne javnosti zaradi znamke zadevne proizvode ali storitve dojema, kot da izvirajo iz določenega podjetja. To dojemanje mora biti posledica uporabe znaka kot znamke in njegovih značilnosti in učinka, ki ga naredijo primernega za razlikovanje zadevnih proizvodov ali storitev od tistih drugih podjetij.

2.      Opredelitev upoštevne javnosti je povezana s presojo tega, komu so namenjeni zadevni proizvodi, saj mora prav v razmerju do njih znamka razviti svojo bistveno funkcijo. Tako je treba takšno opredelitev sprejeti ob upoštevanju bistvene funkcije znamk, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu uporabniku istovetnost izvora z znamko označenega proizvoda ali storitve s tem, da se mu brez verjetne zmede omogoči razlikovanje tega proizvoda ali storitve od tistih, ki imajo drug izvor.

(Glej točke 28, 29 in 38.)

3.      Za ugotovitev, ali je znak pridobil razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, je treba celostno presoditi elemente, s katerimi se lahko dokaže, da je znamka postala sposobna označiti zadevne proizvode ali storitve, kot da izvirajo iz določenega podjetja, in torej te proizvode in storitve razlikovati od tistih drugih podjetij.

Za namene presoje, ali je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek, se lahko upošteva predvsem tržni delež, ki ga ima znamka, intenzivnost, geografski obseg in trajanje uporabe te znamke, pomembnost naložb, ki jih podjetje opravi za uveljavljanje znamke, delež upoštevne javnosti, ki na podlagi znamke prepozna, da proizvodi ali storitve izvirajo iz določenega podjetja, ter pojasnila gospodarskih in industrijskih zbornic ali drugih poklicnih združenj.

(Glej točki 31 in 32.)

4.      Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba dokazati za celotno območje Skupnosti, kakršna je bila ob predložitvi zahteve za registracijo znamke Skupnosti, razen dela Skupnosti, v katerem je prijavljena znamka imela tak učinek že od začetka. Na tem ozemlju, ki obsega deset novih držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile ob širitvi 1. maja 2004, mora torej vsaj pomemben del upoštevne javnosti biti sposoben zaradi prijavljene znamke prepoznati, da zadevni proizvodi izvirajo iz določenega podjetja.

(Glej točko 48.)