SKLEP PREDSEDNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA
z dne 21. julija 2017(*)
„Začasna odredba – Notranji trg z zemeljskim plinom – Direktiva 2009/73/ES – Predlog Bundesnetzagentur za spremembo pogojev za izvzetje uporabe plinovoda OPAL iz pravil Unije – Sklep Komisije o spremembi pogojev za izvzetje iz pravil Unije – Predlog za odlog izvršitve – Neobstoj nujnosti“
V zadevi T‑130/17 R,
Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. s sedežem v Varšavi (Poljska), ki jo zastopa M. Jeżewski, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata O. Beynet in K. Herrmann, agentki,
tožena stranka,
ob intervenciji
Zvezne republike Nemčije, ki jo zastopata T. Henze in R. Kanitz, agenta,
intervenientka,
zaradi predloga na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Sklepa Komisije C(2016) 6950 final z dne 28. oktobra 2016 o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL iz pravil o dostopu tretjih strani in o reguliranju tarif, določenih na podlagi Direktive 2003/55/ES,
PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA
izdaja naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Komisija Evropskih skupnosti je z dopisom C(2009) 4694 z dne 12. junija 2009 na podlagi člena 22 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 230) zahtevala od Bundesnetzagentur (BNetzA, zvezna agencija za omrežja, Nemčija), naj spremeni svoj sklep z dne 25. februarja 2009, s katerim so bile prenosne zmogljivosti plinovoda Ostseepipeline-Anbindungsleitung (OPAL) – to je vzhodni kopenski krak plinovoda Nord Stream 1 z vstopno točko v bližini kraja Lubmin blizu Greifswalda v Nemčiji in izstopno točko v kraju Brandov v Češki republiki – izvzete iz uporabe pravil o dostopu tretjih strani, ki so določena v členu 18 navedene direktive, in tarifnih pravil, določenih v njenem členu 25, od (2) do (4).
2 V odločbi Komisije z dne 12. junija 2009 so bili določeni ti pogoji:
„(a) Brez poseganja v pravilo, določeno v točki (b), podjetju s prevladujočim položajem na enem ali več večjih trgih z zemeljskim plinom, ki so višje ali nižje v dobavni verigi in pokrivajo Češko republiko, ni dovoljeno letno rezervirati več kot 50 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL na češki meji. Rezervacije podjetij, ki pripadajo isti skupini, kot sta Gazprom in Wingas, bodo obravnavane skupaj. Rezervacije podjetij/skupin podjetij s prevladujočim položajem, ki imajo sklenjene pomembne dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina, bodo obravnavane združeno […].
(b) Meja 50 % zmogljivosti se lahko preseže, če zadevno podjetje na trgu ponudi 3 milijarde m³ plina preko plinovoda OPAL v odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku (‚program za sprostitev dobave plina‘). Družba, ki upravlja plinovod, ali podjetje, odgovorno za izvajanje programa, mora zagotoviti razpoložljivost ustreznih prenosnih zmogljivosti in prosto izbiro izstopne točke (‚program za sprostitev zmogljivosti‘). Obliko programov ‚za sprostitev dobave plina‘ in ‚za sprostitev zmogljivosti‘ mora odobriti BNetzA.“
3 BNetzA je 7. julija 2009 spremenila svoj sklep z dne 25. februarja 2009, tako da ga je prilagodila zgoraj navedenim pogojem, določenim v odločbi Komisije z dne 12. junija 2009. BNetzA je odobrila izvzetje iz pravil za obdobje 22 let.
4 Plinovod OPAL je začel obratovati 13. julija 2011 in ima zmogljivost približno 36,5 milijarde m³. V skladu z odločbo Komisije z dne 12. junija 2009 in sklepom agencije BNetzA z dne 25. februarja 2009, kakor je bil spremenjen s sklepom z dne 7. julija 2009, so bile zmogljivosti plinovoda OPAL v celoti izvzete iz uporabe pravil o reguliranem dostopu tretjih strani in tarifnih pravil na podlagi Direktive 2003/55.
5 Ker družba Gazprom ni izvedla programa za sprostitev dobave plina, na katerega se je nanašala odločba Komisije z dne 12. junija 2009, nerezervirani 50‑odstotni delež zmogljivosti tega plinovoda nikoli ni bil izkoriščen. Interes za vstopno zmogljivost plinovoda pri Greifswaldu imajo le tretje strani, ki lahko zagotovijo vstop plina na tej točki plinovoda. Pri sedanji tehnični konfiguraciji je mogoče zemeljski plin do te vstopne točke dobavljati le po plinovodu Nord Stream 1, ki ga izkorišča skupina Gazprom za prenos plina z ruskih nahajališč, tako da se zdi, da je vnaprej izkoriščenih le 50 % prenosne zmogljivosti plinovoda OPAL.
6 BNetzA je 13. maja 2016 na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL 2009, L 211, str. 94) obvestila Komisijo, da namerava spremeniti nekatere določbe izvzetja, odobrenega leta 2009, v zvezi z odsekom plinovoda OPAL, ki ga upravlja družba Opal Gastransport GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: OGT).
7 Komisija je 28. oktobra 2016 na podlagi člena 36(9) Direktive 2009/73 sprejela Sklep C(2016) 6950 final o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL iz pravil o dostopu tretjih strani in o reguliranju tarif, ki so bili določeni na podlagi Direktive 2003/55 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), ki je naslovljen na agencijo BNetzA.
8 Komisija je v izpodbijanem sklepu ohranila izvzetje iz pravil o dostopu tretjih strani, ki je bilo priznano plinovodu OPAL za odsek med vstopno točko pri Greifswaldu in izstopno točko v Brandovu za največ 50 % zmogljivosti ter ki ga je odobrila že v svoji odločbi z dne 12. junija 2009. Nasprotno pa je bil preostali 50‑odstotni delež zmogljivosti na tem odseku – ki dotlej ni bil izkoriščen, ker družba Gazprom ni izvedla programa za sprostitev dobave plina – sproščen, tj. so se zanj začela uporabljati pravila o dostopu tretjih strani. Ta sprostitev mora nastopiti v obliki razdelitve prenosnih zmogljivosti, ki jih mora upravljavec plinovoda dodeliti v okviru preglednih in nediskriminatornih dražb.
9 Ker bi to nediskriminatorno in pregledno dajanje tako sproščenih prenosnih zmogljivosti na razpolago lahko pripeljalo tudi do tega, da bi jih de facto izkoriščala družba Gazprom eksport, je Komisija za zagotovitev, da bodo tretje strani dejansko lahko dostopale do „sproščenih“ zmogljivosti, dvignila zgornji prag, ki ga je predlagala BNetzA, v zvezi s povezovalnimi zmogljivostmi vrste FZK (feste frei zuordenbare Kapazitäten, zagotovljene prosto dodeljive zmogljivosti) na izstopni točki plinovoda.Tako bo moral upravljavec plinovoda OPAL uporabnikom, ki niso podjetje s prevladujočim položajem na češkem trgu z zemeljskim plinom, dati v okviru dražb na razpolago povezovalno zmogljivost vrste FZK v začetni količini 3,2 milijona kWh. Če pa se na letni dražbi izkaže, da povpraševanje po zmogljivostih vrste FZK na izstopni točki Brandov presega 90 % ponujenih zmogljivosti, mora BNetzA na naslednji letni dražbi povečati količino razpoložljivih zmogljivosti vrste FZK za 1,6 milijona kWh. Razpoložljive zmogljivosti vrste FZK lahko na koncu dosežejo količino 6,4 milijona kWh, kar je 20 % skupne zmogljivosti plinovoda OPAL.
10 Poleg tega je Komisija ob upoštevanju stopnjevane narave dražb in za preprečitev morebitnega ponujanja previsokih cen s strani subjekta, ki ima prevladujoči položaj na češkem trgu, uvedla dodaten pogoj, v skladu s katerim lahko tak subjekt v okviru dražbe zmogljivosti vrste FZK predloži ponudbo le po osnovni ceni teh zmogljivosti, kar torej pomeni, da ponujena cena ne sme presegati povprečne osnovne cene regulirane tarife na prenosnem omrežju od tržnega območja Gaspool v Nemčiji do Češke republike v istem letu za primerljive produkte.
11 BNetzA je 28. novembra 2016 spremenila izvzetje, ki ga je odobrila upravljavcu plinovoda OPAL s sklepom z dne 25. februarja 2009, skladno z izpodbijanim sklepom.
Postopek in predlogi strank
12 Družba Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. (v nadaljevanju: PGNiG), ki je tožeča stranka, je 1. marca 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.
13 Istega dne je družba PGNiG z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ta predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlaga, naj:
– odloži izvršitev izpodbijanega sklepa do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari;
– odredi Komisiji, naj od agencije BNetzA zahteva, da ta sprejme vse možne pravne ukrepe, da se do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odloži izvršitev sklepa, poravnave, sporazuma javnega prava ali katerega koli drugega izvedbenega ukrepa, s katerim se spreminja, dopolnjuje, razveljavlja ali kako drugače vpliva na sklep te agencije z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;
– odredi agenciji BNetzA, naj sprejme vse potrebne pravne ukrepe, da se do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odloži izvajanje sklepa, poravnave, sporazuma o poravnavi ali katerega koli drugega izvedbenega ukrepa, s katerim se spreminja, dopolnjuje ali razveljavlja ali ki kako drugače zadeva sklep te agencije z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;
– odredi Komisiji, naj od družbe OGT zahteva, da ta do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odloži dražbe prenosnih zmogljivosti, ki izhajajo iz izvajanja izpodbijanega sklepa, in ne odobri dostopa do prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL pod drugačnimi pogoji od tistih, ki so bili določeni s sklepom agencije BNetzA z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;
– odredi družbi OGT, naj do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odloži dražbe prenosnih zmogljivosti, ki izhajajo iz izvajanja izpodbijanega sklepa, in ne odobri dostopa do prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL pod drugačnimi pogoji od tistih, ki so bili določeni s sklepom agencije BNetzA z dne 25. februarja 2009 v različici z dne 7. julija 2009;
– odredi Komisiji, naj od agencije BNetzA ter družb OGT, OAO Gazprom in OOO Gazprom zahteva, da te do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odložijo izvajanje sporazuma o poravnavi pod pogoji, odobrenimi z izpodbijanim sklepom;
– odredi agenciji BNetzA ter družbam OGT, OAO Gazprom in OOO Gazprom, naj do razglasitve končne sodbe v postopku v glavni stvari odložijo izvajanje sporazuma o poravnavi pod pogoji, odobrenimi z izpodbijanim sklepom.
14 Predsednik Splošnega sodišča je s sklepoma z dne 23. decembra 2016, PGNiG Supply & Trading/Komisija (T‑849/16 R), in z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), na podlagi člena 157(2) Poslovnika Splošnega sodišča ugodil odlogu izvršitve izpodbijanega sklepa, ki sta ga predlagali tožeči stranki v navedenih dveh zadevah, do izdaje sklepov, s katerima bosta končana zadevna postopka za izdajo začasne odredbe.
15 Komisija v stališču glede obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bilo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženo 15. marca 2017, predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlaga, naj:
– zavrne ta predlog;
– družbi PGNiG naloži plačilo stroškov.
16 22. marca 2017 je družba Gazprom eksport vložila predlog za intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe v podporo predlogom Komisije. Komisija in družba PGNiG sta 4. aprila 2017 vložili stališči glede tega predloga.
17 30. marca 2017 je družba OGT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v tem postopku za izdajo začasne odredbe v podporo predlogom Komisije. Komisija in družba PGNiG sta 6. aprila 2017 vložili stališči glede tega predloga.
18 Predsednik Splošnega sodišča je 28. aprila 2017 ugodil predlogu za intervencijo, ki ga je 28. marca 2017 vložila Zvezna republika Nemčija in ki mu v stališčih, vloženih 7. aprila 2017, niti Komisija niti družba PGNiG nista ugovarjali. Intervencijska vloga Zvezne republike Nemčije v podporo predlogom Komisije je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana 15. maja 2017. Komisija in družba PGNiG sta 29. maja 2017 vložili stališči glede te vloge.
19 Stranke so bile z dopisom z dne 22. junija 2017 povabljene na obravnavo, določeno za 5. julij 2017, da bi predstavile argumente v zvezi s pogojema glede nujnosti in tehtanja interesov.
20 K udeležbi na obravnavi sta bili povabljeni tudi družbi OGT in Gazprom, da bi na njej predstavili svoje argumente v zvezi s tehtanjem interesov, brez poseganja v končno odločitev glede ugoditve njunima predlogoma za intervencijo.
21 Na obravnavi 5. julija 2017 so družba PGNiG, Komisija, Zvezna republika Nemčija in predlagateljici intervencije predstavile svoje argumente in odgovorile na vprašanja, ki jih je postavil predsednik Splošnega sodišča. Čeprav je bilo družbama OGT in Gazprom dovoljeno predstaviti argumente v zvezi s tehtanjem zadevnih interesov v okviru obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe, je predsednik Splošnega sodišča vseeno pridržal svojo odločitev glede dokončne ugoditve njunima predlogoma za intervencijo.
Pravo
Splošne ugotovitve
22 Iz povezanih določb členov 278 in 279 PDEU na eni strani ter člena 256(1) PDEU na drugi je razvidno, da lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev akta, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, ali sprejme potrebne začasne odredbe, in sicer na podlagi člena 156 Poslovnika. Vendar člen 278 PDEU določa načelo, po katerem tožbe nimajo odložilnega učinka, saj za akte, ki jih sprejmejo institucije Unije, velja domneva zakonitosti. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, lahko tako le izjemoma odloži izvršitev akta, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, ali izda začasne odredbe (sklep z dne 19. julija 2016, Belgija/Komisija, T‑131/16 R, EU:T:2016:427, točka 12).
23 Poleg tega člen 156(4), prvi stavek, Poslovnika določa, da se v predlogih za izdajo začasne odredbe navedejo „predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanski in pravni razlogi, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe“.
24 Tako lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odobri odložitev izvršitve in druge začasne ukrepe, če se ugotovi, da je njihova odobritev na prvi pogled dejansko in pravno utemeljena (fumus boni juris) ter da so nujni, torej da jih je treba zaradi preprečitve nastanka resne in nepopravljive škode, kar zadeva interese stranke, ki jih predlaga, izdati in da morajo učinkovati pred sprejetjem odločitve v glavni stvari. Ti pogoji so kumulativni, zato je treba predloge za začasne ukrepe zavrniti, kadar kateri od njih ni izpolnjen. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, po potrebi pretehta tudi zadevne interese (glej sklep z dne 2. marca 2016, Evonik Degussa/Komisija, C‑162/15 P‑R, EU:C:2016:142, točka 21 in navedena sodna praksa).
25 Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ima v okviru te celovite presoje široko diskrecijsko pravico in lahko glede na posebnosti posameznega primera prosto določa način preverjanja teh različnih pogojev, pa tudi vrstni red preverjanja, saj mu nobeno pravno pravilo ne nalaga vnaprej določene sheme analize za presojo potrebe po začasnem odločanju (glej sklep z dne 19. julija 2012, Akhras/Svet, C‑110/12 P(R), neobjavljen, EU:C:2012:507, točka 23 in navedena sodna praksa).
26 V okoliščinah obravnavanega primera je treba najprej preučiti, ali je izpolnjen pogoj glede nujnosti, ne da bi bilo treba odločiti o ugovorih nedopustnosti, ki jih je podala Komisija.
Nujnost
27 Da bi se preverilo, ali so predlagani začasni ukrepi nujni, je treba spomniti, da je namen postopka za izdajo začasne odredbe zagotoviti polno učinkovitost prihodnje dokončne odločbe, da se prepreči vrzel v sodnem varstvu, ki ga zagotavlja sodišče Unije. Za dosego tega cilja je treba nujnost presojati glede na potrebo po začasni odločitvi, da se prepreči resna in nepopravljiva škoda za stranko, ki predlaga začasno varstvo. Ta stranka mora predložiti dokaz, da ne more čakati na konec postopka glede utemeljenosti tožbe, ne da bi utrpela resno in nepopravljivo škodo (glej sklep z dne 14. januarja 2016, AGC Glass Europe in drugi/Komisija, C‑517/15 P‑R, EU:C:2016:21, točka 27 in navedena sodna praksa).
28 V obravnavanem primeru se družba PGNiG boji, da bi utrpela škodo, pri kateri naj bi šlo v bistvu za izgubo, prvič, dostopa do raznolikih virov oskrbe ter, drugič, možnosti zagotavljanja zanesljivosti in stalnosti oskrbe končnim odjemalcem na Poljskem, če bi bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
29 Meni namreč, da bo izpodbijani sklep pripeljal do omejitve možnosti diverzifikacije njenih virov za nakup plina, ker se bo bodisi zvišala stopnja odvisnosti od dobave plina s strani družbe Gazprom bodisi bo morala kriti višje stroške dobave plina s strani drugih akterjev. Ta omejitev naj bi potem vplivala na zanesljivost in stalnost oskrbe, ki naj bi ju bila družba PGNiG dolžna zagotavljati na podlagi „energetskega zakona“ in svojega statuta.
30 Na prvem mestu, glede trditve o izgubi dostopa do raznolikih virov oskrbe družba PGNiG poudarja, prvič, da bo rezervacije prenosnih zmogljivosti, ponujenih na dražbah, v skladu z novimi pogoji uporabe plinovoda OPAL mogoče izvesti za obdobje 15 let. Zatrjuje pa, da je treba pričakovati, da bo družba Gazprom rezervirala večino prenosnih zmogljivosti za to obdobje, s čimer bo položaj zamrznjen za prihodnjih 15 let.
31 Družba PGNiG namreč trdi, da bo izvršitev izpodbijanega sklepa družbi Gazprom omogočila, da rezervira najmanj 90 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL. Z izpodbijanim sklepom naj bi se organizirale dražbe za 50 % skupne prenosne zmogljivosti plinovoda OPAL. Vendar bodo po mnenju družbe PGNiG pogoji za izvzetje iz pravil, določeni v izpodbijanem sklepu, pripeljali do tega, da bo lahko družba Gazprom pridobila najmanj 80 % delno reguliranih prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, ki bodo ponujene na dražbah. Ker je preostali 50‑odstotni delež prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL izvzet iz prava Unije in iz pravil o dostopu tretjih strani ter je v celoti dodeljen družbi Gazprom, naj bi ta dejansko lahko imela zagotovljen dostop do najmanj 90 % skupnih prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL. Zato naj bi se z izpodbijanim sklepom, ker ta družbi Gazprom omogoča izkoriščanje skoraj vseh teh prenosnih zmogljivosti za obdobje 15 let, občutno spreminjal poljski trg distribucije zemeljskega plina.
32 Drugič, družba PGNiG pojasnjuje, da bo imela dolgoročna rezervacija dodatnih prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, ki so bile na novo „sproščene“, s strani družbe Gazprom nepovratne učinke za pogodbe, ki jih nižje v dobavni verigi sklenejo subjekti, vključeni v prenos, distribucijo in dobavo plina, ki ga dobavlja družba Gazprom. Po mnenju družbe PGNiG bodo namreč rezervacije v obliki sporazumov zasebnega prava nato viri pravic in obveznosti za fizične ali pravne osebe, ki bodo predmet varstva neodvisno od izida postopka v zvezi z glavno tožbo. Zato celo razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa ne bo mogla pripeljati do razveljavitve pogodb o prenosu ali dobavi plina po plinovodu OPAL. Družba PGNiG tudi poudarja, da bo vzporedna posledica teh pogodb o prenosu plina sklepanje gospodarskih pogodb o trgovanju s plinom, s čimer bo nastala dodatna ovira za odpoved pogodb o prenosu.
33 Tako družba PGNiG na eni strani zaradi zapletenosti povezav med upravnimi organi in vključenimi posameznimi subjekti ter na drugi strani zaradi pravnih razmerij med temi subjekti, ki bodo delovali na podlagi aktov, upravičenih do domneve zakonitosti izpodbijanega sklepa, meni, da ne bo mogoče doseči povrnitve njene škode.
34 Ne da bi bilo treba presojati morebitno hipotetičnost ravnanja, ki bi ga družba Gazprom uporabila na dražbah prenosnih zmogljivosti, sproščenih z izpodbijanim sklepom, je dovolj opozoriti, da se zatrjevana škoda na prvi pogled zdi odvisna od dolgoročne nepovratnosti položajev, nastalih na podlagi pravne ureditve, ki jo je omogočil izpodbijani sklep.
35 Družba PGNiG namreč očitno meni, da bo možnost družbe Gazprom, da bi na prihodnji letni dražbi, ki se bo nanašala na 50‑odstotni delež prenosnih zmogljivosti, sproščen z izpodbijanim sklepom, izvedla dolgoročne rezervacije, pripeljala do zamrznitve položaja, tako da bo obseg pravnih učinkov izpodbijanega sklepa močno presegel čas njegovega pravnega obstoja.
36 Vendar je treba opozoriti, da ta analiza temelji na napačnem razumevanju delovanja posebnega pravnega reda, uvedenega s Pogodbama (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 1964, Costa, 6/64, EU:C:1964:66, str. 1158). V primeru razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa se pogoji uporabe plinovoda OPAL, kot so odobreni s tem sklepom, ne bodo več uporabljali. Zato ne bo mogoče izvajati nobenega akta zasebnega prava, ki bi temeljil na teh pogojih. Komisija je posebej in pravilno poudarila ta vidik tako v svojih pisanjih kot na obravnavi 5. julija 2017, na kateri je enako storila tudi Zvezna republika Nemčija.
37 V zvezi s tem družba PGNiG poleg pravnih ovir, katerih obstoja – kot je bilo opozorjeno v točki 36 zgoraj – ni mogoče priznati, nato navaja obstoj praktičnih težav pri uveljavljanju učinkov take razglasitve ničnosti. Vendar je treba tudi ta očitek zavrniti. Kot sta namreč po eni strani kategorično poudarili Komisija v stališču glede intervencijske vloge Zvezne republike Nemčije in na obravnavi 5. julija 2017 ter Zvezna republika Nemčija na isti obravnavi, če Splošno sodišče razglasi izpodbijani sklep za ničen, pogodb o rezervaciji produktov zmogljivosti za obdobja po razglasitvi sodbe Splošnega sodišča ne bo mogoče izvršiti. Po drugi strani je Komisija na navedeni obravnavi poudarila, prvič, da je iz splošnih pogojev pogodbe, ki se uporabljajo za prenos plina po plinovodu OPAL, razvidno, da bo pogodbo o prenosu, sklenjeno med uporabniki omrežja in družbo OGT, glede pridobivanja produktov zmogljivosti na dražbah, mogoče takoj odpovedati v primeru tehtnih razlogov, pri čemer bi se razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča nedvomno uvrščala mednje, drugič, da bi ta razglasitev ničnosti pomenila nepredvideno okoliščino, ki bi imela pravne posledice za pogodbo v tem smislu, da bi upravičevala prilagoditev pogojev navedene pogodbe, in, tretjič, da je s temi splošnimi pogoji družbi OGT dovoljeno v prihodnje spremeniti pogoje pogodbe, če to narekuje potreba po upoštevanju spremembe pravnega položaja, na primer ob obstoju sodbe, ki jo izda mednarodno sodišče. Prav tako se ne zdi a priori izključeno, da se glede na spor, o katerem odloča Splošno sodišče, v vse pogodbe, ki bodo podpisane v zvezi s prihodnjimi dražbami (na primer pogodbe, ki jih nižje v dobavni verigi sklenejo subjekti, vključeni v prenos, distribucijo in dobavo plina, ki ga dobavlja družba Gazprom, pa tudi gospodarske pogodbe o trgovanju s plinom), vstavi zaščitna klavzula, da se predvidijo posledice morebitne nove odložitve izvajanja izpodbijanega sklepa ali njegove razglasitve ničnosti. V vsakem primeru, ker so bili zoper izpodbijani sklep sproženi postopki pred Splošnim sodiščem, brez dvoma obstaja poslovno tveganje, ki ga akterji na trgu ne bodo mogli prezreti.
38 Nazadnje, družba PGNiG poudarja, da je bil plinovod OPAL kljub sklepoma z dne 23. decembra 2016, PGNiG Supply & Trading/Komisija (T‑849/16 R), in z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), izkoriščan v obsegu, ki kaže, da so bile uporabljene zmogljivosti, dogovorjene pred odlogom izvršitve izpodbijanega sklepa pod pogoji, odobrenimi z njim. V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, prvič, da čeprav se lahko glede dejstev, povezanih z uporabo prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, ki so sledila sprejetju navedenih sklepov, postavljajo legitimna vprašanja, je iz elementov v spisu, potrjenih na obravnavi 5. julija 2017, razvidno, da je sedanja uporaba tega plinovoda odtlej dejansko urejena skladno s pogoji, veljavnimi pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, in, drugič, da čeprav je Zvezna republika Nemčija na tej obravnavi res potrdila, da so bile nekatere pogodbe v zvezi z dražbami, organiziranimi pred sprejetjem sklepov z dne 23. decembra 2016, PGNiG Supply & Trading/Komisija (T‑849/16 R), in z dne 23. decembra 2016, Poljska/Komisija (T‑883/16 R), izvršene v nasprotju z učinki odloga izvršitve, ki ga je sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, odredil v svojih sklepih, pa je poudarila zmedo, ki je vladala v tem položaju. Po sprejetju navedenih sklepov se je namreč pred Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) začel postopek, ki je pripeljal do sprejetja odločbe z dne 30. decembra 2016, s katero je bilo odloženo izvajanje sporazuma, sklenjenega med družbo OGT in agencijo BNetzA 28. novembra 2016. Zvezna republika Nemčija je tako menila – in sicer zmotno, kot je priznala na obravnavi – da to zadeva samo organizacijo dražb v prihodnje in da je izključen vsakršen učinek na izvrševanje pogodb, povezanih s preteklimi dražbami. Glede na izmenjave, ki so bile nato opravljene v okviru tega postopka, Zvezna republika Nemčija meni, da se taka napačna razlaga ne more ponoviti ne v primeru nove odložitve izvajanja, ki bi jo odredil sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ne v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča. V zvezi s tem je pojasnila, da ji je z nemško zakonodajo podeljena pristojnost za izdajo odredb zoper agencijo BNetzA, ki zadošča za zagotovitev polnega učinka odločb Splošnega sodišča in sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe. Zato nič ne omogoča sklepanja, da nove odložitve izvajanja, ki bi bila odrejena v primeru predložitve zadeve sodniku, pristojnemu za izdajo začasne odredbe, na podlagi člena 160 Poslovnika, in razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa ne bi spremljali učinki, ki so povezani s takimi sodnimi odločbami.
39 Iz navedenega izhaja, da tudi če bi bila njihova gotovost izkazana z zahtevano stopnjo verjetnosti, se vse posledice, povezane z dogodki, opisanimi v točkah od 30 do 32 zgoraj, še zdaleč ne bi nanašale na obdobje 15 let, temveč bi bile dejansko omejene na obdobje pred datumom razglasitve končne sodbe Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari.
40 Zato bi se samo možnost, opisana v točkah 30 in 31 zgoraj, kot si jo zamišlja družba PGNiG, morda lahko uresničila v obdobju pred sprejetjem končne sodbe Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari. Ta možnost, v skladu s katero bi družba Gazprom izkoriščala najmanj 90 % prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, pa sama po sebi ne pomeni škode, ki jo zatrjuje družba PGNiG, ker je ta škoda odvisna od dolgoročne ohranitve tega položaja. Tudi če bili torej učinki te možnosti nepovratni, zahteva po izkazanosti resne in nepopravljive škode za družbo PGNiG, ki bi upravičevala sprejetje predlaganih začasnih ukrepov, ne bi bila izpolnjena.
41 Na drugem mestu, glede trditve o izgubi možnosti zagotavljanja zanesljivosti in stalnosti oskrbe končnim odjemalcem na Poljskem, družba PGNiG pojasnjuje, da je kot prodajalec avtomatično odgovorna za oskrbo odjemalcev na Poljskem s plinom, kot je to razvidno iz njenega statuta.
42 Ta družba pa meni, da ker bo izpodbijani sklep pripeljal do povečanja prenosnih zmogljivosti plinovoda OPAL, se bo zmanjšalo izkoriščanje drugih plinovodov, ki družbi Gazprom omogočajo izvoz plina v zahodno Evropo, zlasti plinovodov Yamal – Evropa in Bratstvo. To zmanjšanje uporabe naj bi povzročilo zvišanje tarif za prenos z zahoda. Zaradi tega zvišanja tarif za prenos naj bi se nato zmanjšala konkurenčnost drugih dobaviteljev plina z zahoda in juga v razmerju do družbe Gazprom, ki na vzhodu uporablja „monopolizirane“ vstopne točke v poljsko prenosno omrežje. Posledično naj bi to omejilo možnosti diverzifikacije virov za nakup plina s strani družbe PGNiG, kar naj bi vplivalo na zanesljivost in stalnost oskrbe, saj bi lahko po navedbah tožeče stranke družba Gazprom na podlagi izpodbijanega sklepa omejila svojo dobavo po plinovodu Yamal – Evropa. Družba PGNiG poudarja, da bo to avtomatično in takoj povzročilo tveganje za izpolnjevanje njenih nalog, katerih namen je med drugim zagotavljati zanesljivost in stalnost oskrbe, in to tudi zaščitenim odjemalcem v smislu Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL 2010, L 295, str. 1). Poleg tega naj bi morala tožeča stranka sprejeti vrsto ukrepov (najti nove dobavitelje, skleniti nove pogodbe), ki bodo bistveno spremenili njen položaj na trgu.
43 Ponovno, ne da bi bilo treba presojati na eni strani morebitno hipotetičnost dogodkov, ki so opisani v točki 42 zgoraj in za katere je družba PGNiG predložila nekatere informacije in dokumente, da bi dokazala zadostno stopnjo gotovosti, ki pa jo Komisija in Zvezna republika Nemčija izpodbijata, ter na drugi strani resničnost vzročne zveze med temi dogodki in izpodbijanim sklepom, je dovolj poudariti, da neizogibnost zatrjevane škode v obravnavanem primeru ni podana.
44 Kot je bilo opozorjeno v točki 27 zgoraj, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba nujnost predloga za izdajo začasne odredbe presojati glede na potrebo po začasni odločitvi, da se prepreči resna in nepopravljiva škoda za stranko, ki predlaga začasne ukrepe, pred odločanjem o glavnem predlogu za razglasitev ničnosti in da mora ta stranka predložiti resen dokaz, da ne more čakati do konca postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi osebno utrpela tako škodo.
45 V obravnavanem primeru pa je iz predloga za izdajo začasne odredbe razvidno, da se trenutno uporabljata tranzitna pogodba, sklenjena z družbo Gazprom za prenos zemeljskega plina po poljskem odseku plinovoda Yamal – Evropa za oskrbo zahodnoevropskih trgov, vključno s poljskim, do leta 2020 ter pogodba, sklenjena med družbama PGNiG in Gazprom za dobavo zemeljskega plina, ki se izteče konec leta 2022. Družba PGNiG v tem predlogu pojasnjuje, da se bodo potem, ko se leta 2020 izteče tranzitna pogodba za prenos plina po plinovodu Yamal – Evropa, ki zavezuje njo in družbo Gazprom, prenosne zmogljivosti tega plinovoda zelo verjetno ali celo gotovo uporabljale le v obsegu 2,9 milijarde m³ na leto in da bi se lahko potem, ko se leta 2022 izteče pogodba za dobavo plina na poljskem trgu, ki zavezuje ta subjekta, prenosne zmogljivosti navedenega plinovoda popolnoma prenehale uporabljati.
46 Iz teh pogodb izhaja, da je uporaba prenosne zmogljivosti poljskega odseka plinovoda Yamal – Evropa na prvi pogled zagotovljena vsaj do konca leta 2019 in da je dobava s strani družbe Gazprom na poljskem trgu zagotovljena do leta 2022. Kot v stališču glede obravnavanega predloga poudarja Komisija, je s tema pogodbama zagotovljena polna izkoriščenost prenosne zmogljivosti poljskega odseka plinovoda Yamal – Evropa. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi neizpolnitev teh pogodbenih obveznosti odprla pot posebnim pravnim sredstvom, ki bi jih morala družba PGNiG po potrebi uporabiti. V tem okviru bi se lahko poleg tega ta družba oprla na člen 160 Poslovnika, s katerim ji je tako zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v okviru njenega postopka pred Splošnim sodiščem v primeru kršitve teh obveznosti.
47 Torej se tudi v primeru, da bi bila gotovost škode, ki jo zatrjuje družba PGNiG, zadostno izkazana, ta škoda ne bi mogla uresničiti prej kot ob izteku navedenih pogodb, če poleg tega ti pogodbi ne bosta podaljšani. Glede na povprečno trajanje postopkov pred Splošnim sodiščem pa bo sodba o glavni stvari v tej zadevi verjetno izdana v roku dveh let, to je v letu 2019. Poleg tega, če bi bil iztek navedenih pogodb potrjen, ko Splošno sodišče še ne bi izdalo svoje sodbe, ne bi bilo izključeno, da to sodišče presodi, da so podane izredne okoliščine, tako da bi se po uradni dolžnosti odločilo to zadevo obravnavati po hitrem postopku na podlagi člena 151(2) Poslovnika. Sicer pa prav tako ni izključeno, da bi, če bi okoliščine to zahtevale, odločilo, da se ta zadeva obravnava prednostno v skladu s členom 67(2) tega poslovnika.
48 Zato je treba ugotoviti, da družba PGNiG še vedno ni predložila resnega dokaza, da ne more čakati do konca postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi osebno utrpela resno in nepopravljivo škodo.
49 Vendar je treba v zvezi s tem navesti, da družba PGNiG trdi, da se lahko prenos plina omeji tudi iz političnih razlogov, ne glede na veljavnost pogodb. Po mnenju tožeče stranke pa je zaradi izpodbijanega sklepa, ker ta omogoča povečanje prenosa plina po plinovodu OPAL, to tveganje večje. Družba PGNiG v podporo svoji trditvi omenja več popolnih prekinitev dobave zemeljskega plina po plinovodu Yamal – Evropa na Poljsko in v Nemčijo, medtem ko so bile pogodbe o dobavi plina veljavne in je bilo plin tehnično nemogoče prenesti po drugih plinovodih, kar bo zaradi izpodbijanega sklepa odslej mogoče. Večje možnosti za preusmeritev količin plina na plinovoda Nord Stream 1 in OPAL pa naj bi precej povečale tveganje, da bi se podobni položaji ponovili v prihodnosti.
50 Ne da bi bilo treba v tej fazi odločati na eni strani o morebitni hipotetičnosti dogodkov, ki so opisani v točki 49 zgoraj, ter na drugi strani o obstoju zveze med temi dogodki in izpodbijanim sklepom, je dovolj poudariti, prvič, da ni mogoče izključiti možnosti, da so prekinitve, ki jih tožeča stranka pripisuje političnim razlogom, nastopile iz tehničnih razlogov. V vsakem primeru, da bi bila zatrjevana škoda resna in nepopravljiva, bi morala to škodo povzročiti prekinitev, ki bi bila dolgotrajna. Iz elementov v spisu pa ne izhaja, da je taka bojazen utemeljena, ker če bi se tak položaj uresničil, bi najverjetneje pomenil novo dejstvo, ki bi družbi PGNiG omogočalo, da se v skladu s členom 160 Poslovnika obrne na sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe, ki bi potem lahko sprejel nov ukrep odložitve izvajanja inaudita altera parte na podlagi člena 157(2) Poslovnika, da bi začasno ponovno vzpostavil ureditev, ki se je uporabljala pred uvedbo sistema, določenega z izpodbijanim sklepom, dokler ne odloči o utemeljenosti novega predloga z vidika predloženih elementov. Drugič, kot je v stališču glede obravnavanega predloga in na obravnavi 5. julija 2017 poudarila Komisija, tožeča stranka v začetnem predlogu ni predložila zadostnih informacij, na podlagi katerih bi lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, presodil nezmožnost uporabe drugih virov oskrbe.
51 Zato je treba ugotoviti, da ker neizogibnost zatrjevane škode ni bila izkazana, družba PGNiG ni izpolnila pogoja, v skladu s katerim bi bilo zanjo nemogoče počakati na konec postopka v zvezi z glavno tožbo, ne da bi zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa osebno utrpela resno in nepopravljivo škodo.
52 Zaradi celovitosti je treba navesti, da družba PGNiG med trditvami, ki se nanašajo na dokazovanje njenega procesnega upravičenja, omenja dodatno škodo, pri kateri naj bi šlo v bistvu za izgubo prihodkov zaradi učinkov izpodbijanega sklepa za družbo Europol Gaz S.A., sicer lastnico plinovoda Yamal – Evropa, katere večinski delničar je tožeča stranka. Pričakovana preusmeritev prenosa plina s plinovoda Yamal – Evropa na plinovod Nord Stream 1 naj bi povzročila finančne izgube zaradi nezmožnosti kriti fiksne stroške dejavnosti družbe Europol Gaz in ustvariti dobiček z dejavnostjo prenosa. Zato naj bi bila tožeča stranka kot delničar družbe Europol Gaz prikrajšana za koristi, povezane z dejavnostjo te družbe, vključno s možnostjo prejemanja dividend.
53 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso finančne škode razen v izjemnih okoliščinah ni mogoče šteti za nepopravljivo, ker je položaj oškodovane osebe pred nastankom škode praviloma mogoče ponovno vzpostaviti s finančnim nadomestilom. Tako škodo bi bilo zlasti mogoče povrniti v okviru odškodninske tožbe, vložene na podlagi členov 268 in 340 PDEU (glej sklep z dne 7. julija 2016, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi, C‑691/15 P‑R, neobjavljen, EU:C:2016:597, točka 43 in navedena sodna praksa).
54 Kadar je zatrjevana škoda finančna, so predlagani začasni ukrepi upravičeni, če se izkaže, da bi se stranka, ki jih predlaga, brez teh ukrepov znašla v položaju, ki bi lahko ogrozil njeno finančno sposobnost pred sprejetjem odločbe, s katero bi se končal postopek meritornega odločanja, ali če bi bili njeni tržni deleži znatno spremenjeni zlasti z vidika velikosti in prometa njenega podjetja ter eventualno z vidika značilnosti skupine, ki ji pripada (glej sklep z dne 12. junija 2014, Komisija/Rusal Armenal, C‑21/14 P‑R, EU:C:2014:1749, točka 46 in navedena sodna praksa).
55 V zvezi s tem je treba poudariti, da tožeča stranka ni podala prav nobene informacije o velikosti svojega podjetja, njegovem prometu ali morebitni pripadnosti skupini in po potrebi o značilnostih te skupine.
56 Ob neobstoju kakršnih koli informacij o elementih, omenjenih v točki 55 zgoraj, pa ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka s trditvami o znatni spremembi njenega položaja na trgu, oslabitvi njenega konkurenčnega položaja ter padcu njenih dividend in vrednosti njenih delnic, ki naj bi ga povzročilo znižanje vrednosti družbe, dokazala nujnost.
57 Poleg tega iz istega razloga, to je zaradi neobstoja kakršnih koli informacij glede elementov, omenjenih v točki 55 zgoraj, prav tako ni mogoče ugotoviti, da se lahko zatrjevana škoda opredeli kot „objektivna znatna finančna škoda“ v smislu točke 33 sklepa z dne 7. marca 2013, EDF/Komisija (C‑551/12 P(R), EU:C:2013:157).
58 V zvezi s tem je treba dodati, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, da bi lahko presodil, ali so izpolnjeni vsi pogoji, omenjeni v točki 27 zgoraj, razpolagati s konkretnimi in natančnimi informacijami, podprtimi s podrobnimi in potrjenimi listinskimi dokazi, ki izkazujejo položaj, v katerem je stranka, ki predlaga začasne ukrepe, in omogočajo presojo posledic, ki bi verjetno nastale ob nesprejetju predlaganih ukrepov. Iz tega sledi, da mora navedena stranka, zlasti ko se sklicuje na nastanek finančne škode, prikazati z listinami podprto resnično in celovito sliko svojega finančnega položaja (glej v tem smislu sklep z dne 29. februarja 2016, ICA Laboratories in drugi/Komisija, T‑732/15 R, neobjavljen, EU:T:2016:129, točka 39 in navedena sodna praksa).
59 Če tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ne poda takih elementov, sodniku, pristojnemu za izdajo začasne odredbe, torej ni treba iskati teh elementov namesto zadevne stranke.
60 Iz tega sledi, da pogoj glede nujnosti ni izpolnjen, tako da je treba ta predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ne da bi bilo treba preizkusiti pogoj, ki se nanaša na obstoj fumus boni juris, ali opraviti tehtanje interesov.
61 V teh okoliščinah in ob upoštevanju sodne prakse, v skladu s katero se interes intervenientke glede na okoliščine primera upošteva v okviru tehtanja interesov (sklep z dne 26. julija 2004, Microsoft/Komisija, T‑201/04 R, EU:T:2004:246, točka 34), ni treba odločiti o predlogih za intervencijo, ki sta ju vložili družbi OGT in Gazprom.
62 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je družba PGNiG v vlogi z dne 13. aprila 2017 predlagala zaupno obravnavo nekaterih informacij v razmerju do družb OGT in Gazprom. Glede na točko 61 zgoraj je treba ta predlog preoblikovati v predlog za zaupno obravnavo v razmerju do javnosti v skladu s členom 66 Poslovnika. V tem okviru je dovolj poudariti, da so bile informacije, ki jih vsebuje ta sklep, bodisi predstavljene in obravnavane na javni obravnavi, ki je bila 5. julija 2017, bodisi glede njihovega nerazkritja ni bila podana zadostna utemeljitev ter da tako ni utemeljenih razlogov za ugoditev predlogu.
63 Na podlagi člena 158(5) Poslovnika je treba odločitev o stroških pridržati.
Iz teh razlogov je
PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA
sklenil:
1. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.
2. Odločitev o stroških se pridrži.
V Luxembourgu, 21. julija 2017.