Zadeva T‑489/10
Islamic Republic of Iran Shipping Lines in drugi
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti zoper Iran, zaradi preprečitve širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Napaka pri presoji“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Meje – Varnost Unije in držav članic ali vodenje njihovih mednarodnih odnosov – Obveznost posredovati obrazložitev zadevni osebi hkrati z aktom, ki posega v njen položaj – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 24(3); uredbe Sveta št. 423/2007, člen 15(3), št. 961/2010, člen 36(3), in št. 267/2012, člen 46(3))
2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Omejevalni ukrepi, ki temeljijo na alternativnih merilih – Sklep, sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo – Dopustnost obrazložitve, ki temelji na elementih, ki so jih podali drugi organi ali institucije
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 24(3); uredbe Sveta št. 423/2007, člen 15(3), št. 961/2010, člen 36(3), in št. 267/2012, člen 46(3))
3. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora
4. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Ravnanje, ki ustreza podpori takemu širjenju – Neobstoj – Nevarnost podpore jedrskemu širjenju v prihodnosti – Nezadostnost za utemeljitev ukrepa zamrznitve sredstev
(Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(b); uredbe Sveta št. 423/2007, člen 7(2), št. 961/2010, člen 16(2)(a), in št. 267/2012, člen 23(2)(a))
5. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost razširiti ta ukrep na subjekte, ki so v lasti takega subjekta ali jih ta nadzoruje
6. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev, ki jo določi Sodišče – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Razglasitev delne ničnosti dveh aktov z enakimi omejevalnimi ukrepi v dveh različnih trenutkih – Tveganje resne ogrozitve pravne varnosti – Ohranitev učinkov prvega od teh aktov do začetka učinkovanja razglasitve ničnosti drugega
(člena 264, drugi odstavek, PDEU in 280 PDEU; Statut Sodišča, člen 60, drugi odstavek; Sklep Sveta 2010/413/SZVP; Uredba Sveta št. 267/2012)
7. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Razglasitev delne ničnosti uredbe in sklepa o omejevalnih ukrepih proti Iranu – Začetek učinkovanja razglasitve ničnosti uredbe z iztekom roka za pritožbo ali z njeno zavrnitvijo – Uporaba tega roka za začetek učinkovanja razglasitve ničnosti sklepa
(člena 264, drugi odstavek, PDEU in 280 PDEU; Statut Sodišča, člen 60, drugi odstavek; Sklep Sveta 2010/413/SZVP; Uredba Sveta št. 267/2012)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 28, 29 in 31.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 30, 33, 35, 37 in 39.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 42.)
4. Besedilo, ki ga je uporabil zakonodajalec Unije v členu 20(1)(b) Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140, v členu 7(2) Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, v členu 16(2)(a) Uredbe št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 423/2007 in v členu 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 961/2010, pomeni, da sprejetje omejevalnih ukrepov proti osebi ali subjektu, ker naj bi ta podpiral širjenje jedrskega orožja, predpostavlja, da je ta dejansko ravnal v skladu s tem merilom. Nasprotno pa zgolj nevarnost, da bo zadevna oseba ali subjekt v prihodnosti podpiral širjenje jedrskega orožja, ne zadostuje. Poleg tega sprejetje in ohranitev omejevalnih ukrepov se ne more veljavno opirati na domnevo, ki ni določena s predpisi, ki se uporabijo, in ki ne ustreza njihovemu cilju. V zvezi s tem, če Svet oceni, da mu predpisi, ki se uporabijo, ne omogočajo dovolj učinkovitega ukrepanja zoper širjenje jedrskega orožja, jih lahko kot zakonodajalec prilagodi, tako da razširi primere, v katerih je mogoče sprejeti omejevalne ukrepe, to pa je lahko predmet nadzora zakonitosti s strani sodišča Unije.
Po drugi strani pa se kot posledica namena, da se zagotovi najširši preventivni učinek omejevalnih ukrepov, veljavni predpisi ne smejo razlagati v nasprotju z njihovim jasnim besedilom. Zato, čeprav se zdi upravičeno šteti, da dejstvo, da je bil subjekt vpleten v incidente glede prevoza vojaškega materiala, zaradi česar je kršil prepoved iz resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, povečuje tveganje, da bo vpleten tudi v incidente, ki zadevajo prevoz materiala, povezanega s širjenjem jedrskega orožja, ta okoliščina ob trenutnem stanju predpisov, ki se uporabijo, ne upravičuje sprejetja in ohranitve omejevalnih ukrepov zoper ta subjekt.
(Glej točke 48, 57, 59, 62 in od 64 do 66.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 75.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 81 in 83.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 82.)