SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 25. junija 2010(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti Metromeet – Prejšnja nacionalna besedna znamka meeting metro – Razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V zadevi T‑407/08,
MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopata J.-C. Plate in R. Kaase, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa S. Schäffner, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
CBT Comunicación Multimedia, SL s sedežem v Getxu (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. junija 2008 (zadeva R 387/2007-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG in družbo CBT Comunicación Multimedia, SL,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi E. Martins Ribeiro (poročevalka), predsednica, S. Papasavvas in A. Dittrich, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. septembra 2008,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 9. januarja 2009,
ker v enem mesecu po obvestilu o koncu pisnega postopka stranki nista vložili predloga za določitev obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in člena 135a Poslovnika odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
glede na odgovor tožeče stranke z dne 16. decembra 2009 na pisno vprašanje Splošnega sodišča z dne 9. decembra 2009
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba CBT Comunicación Multimedia, SL je 30. marca 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je prikazan figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, po zožitvi seznama med postopkom pred UUNT spadajo v razrede 9, 16, 35 in 41 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo tem opisom:
– razred 9: „Elektronske publikacije, naložljive prek računalniške mreže na magnetne nosilce podatkov, povezane zgolj z metrologijo“;
– razred 16: „Publikacije, knjige, revije, časopisi, dnevniki, letna poročila in katalogi; učni ali izobraževalni material (razen naprav); vse povezano zgolj z metrologijo“;
– razred 35: „Publikacije; vodenje poslov; poslovno upravljanje; pisarniška dela; organizacija in vodenje razstav za komercialne ali reklamne namene; pisanje reklamnih besedil; vse povezano zgolj z metrologijo“;
– razred 41: „Šolanje; izobraževanje; razvedrilo; kulturne dejavnosti; organizacija in vodenje kulturnih ali izobraževalnih razstav; organizacija in vodenje seminarjev, simpozijev, kongresov in kolokvijev; urejanje besedil (razen oglaševalskih); vse povezano zgolj z metrologijo“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 3/2005, z dne 17. januarja 2005.
5 Tožeča stranka, MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG, je 15. aprila 2005 vložila ugovor zoper prijavljeno znamko zaradi verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
6 Ugovor je temeljil na delu proizvodov in storitev, ki jih zajema nemška registracija št. 30348717 te figurativne znamke v modri in rumeni barvi:
7 Prejšnja nacionalna figurativna znamka METRO je bila prijavljena 22. septembra 2003 in registrirana 27. aprila 2004, zlasti za te proizvode in storitve:
– razred 9: „Naprave za obdelavo podatkov in računalniki; elektronski, magnetni in optični nosilci zapisov; nosilci zapisov ROM, PROM, EAROM, in EPROM, CD-ROM, čipi (deli integriranih vezij), diskete, magnetni diski; električni razdelilci s spominom; vsi zgoraj navedeni proizvodi z registriranimi podatki in brez njih, mikroprocesorji, programska oprema in baze podatkov“;
– razred 16: „Papir in lepenka (če so v razredu 16), proizvodi iz teh materialov, in sicer brisače, serviete, papirni filtri, papirnati robčki, papir, papirnate plenice, posode za embalažo, papirnate vrečke, tiskovine; papirnati izdelki, fotoalbumi; šolski in izobraževalni materiali (razen naprav) v obliki tiskovin; vezava z obroči, mape za konference, pisalne potrebščine, mape za dokumente, knjige za pisne, računske, glasbene vaje, za besedišče in domače naloge“;
– razred 35: „Oglaševanje, trženje, svetovanje pri trženju in nabavi, preučevanje in analiza trga, stiki z javnostmi; vodenje; poslovno vodenje; svetovanje podjetjem, organizacija, osebje in struktura podjetja; pisarniška dela“;
– razred 41: „Pouk; izobraževanje; razvedrilo; športne in kulturne dejavnosti; organizacija in vodenje konferenc, kongresov in simpozijev, oddajanje v najem avdio- in videonaprav, ponujanje iger na računalniški mreži; objava in dostava knjig, revij in periodičnega tiska“.
8 Ugovor je temeljil tudi na nemški registraciji št. 30235327 besedne znamke meeting metro, ki je bila prijavljena 22. julija 2002 in registrirana 18. februarja 2003 predvsem za te proizvode in storitve:
– razred 9: „Naprave za obdelavo podatkov in računalniki; nosilci zapisov (opremljeni s čitljivimi programi); programi za obdelavo podatkov“;
– razred 16: „Tiskovine, prospekti, revije, časopisi, knjige, grafična umetnost, slike, fotografije; material za učenje ali poučevanje (razen naprav), izdelki iz papirja in lepenke (če so zajeti v razredu 16); papir, lepenka“;
– razred 35: „Oglaševanje, vodenje; pisarniška dela; poslovno upravljanje in poslovno vodenje, svetovanje pri vodenju; kadrovanje in zaposlovanje začasnega osebja; svetovanje pri upravljanju osebja, izbira in kadrovanje osebja, zlasti iskanje in izbira specialistov in kadrov ter organizacija dogodkov, povezanih z zaposlovanjem; uvrstitveni urad; premestitev osebja“;
– razred 41: „Poučevanje; vzgoja, izobraževanje, izpopolnjevanje in strokovno usmerjanje; organizacija seminarjev in kongresov in dopisno izobraževanje; objava knjig in založništvo, časopisi in revije; razvedrilo; športne in kulturne dejavnosti“.
9 Ugovor se nanaša na vse proizvode in storitve, ki jih zajema prijavljena znamka.
10 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 23. januarja 2007 na podlagi besedne znamke meeting metro v celoti ugodil ugovoru z obrazložitvijo, da obstaja verjetnost zmede glede vseh zadevnih proizvodov in storitev. Oddelek za ugovore je ugotovil enakost ali podobnost zadevnih proizvodov in storitev in poudaril, da sta znaka meeting metro in Metromeet podobna, ker vsebujeta besedi „metro“ in „meet“, in da je beseda „meeting“ le glagolnik besede „meet“. Obratni vrstni red besede „metro“ in besede „meet“ ali „meeting“ naj ne bi odtehtal vidne in slišne podobnosti med znakoma. Pojmovno naj bi zadevna znaka imela enako sporočilo.
11 Družba CBT Comunicación Multimedia je 14. marca 2007 pri UUNT na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
12 Z odločbo z dne 12. junija 2008 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe sprejel pritožbo in razveljavil odločbo oddelka za ugovore. Odbor za pritožbe je zlasti menil, prvič, da so proizvodi in storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka, in tisti, na katere se nanaša prejšnja znamka, bodisi enaki bodisi podobni in, drugič, da sta nasprotujoča si znaka nekoliko podobna. Odbor za pritožbe je kljub temu izključil vsako verjetnost zmede z obrazložitvijo, da naj bi upoštevna javnost skupno besedo „metro“ takoj razumela kot sklicevanje na metrologijo oziroma v nemščini „Metrologie“. Upoštevna javnost so strokovnjaki, ki so zlasti pozorni pri nakupu navedenih proizvodov oziroma storitev in naj bi zaznali zvezo z metrologijo. Poleg tega naj bi bile vizualne razlike med zadevnima znamkama zelo velike.
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo in zavrne vlogo za registracijo št. 3740529 znamke Skupnosti Metromeet;
– UUNT naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, priglašenimi za postopek z ugovorom in postopek pritožbe pred odborom za pritožbe.
14 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Dopustnost dokumenta, ki je bil prvič predložen pred Splošnim sodiščem
15 Tožeča stranka se želi sklicevati na raziskavo, ki jo je jeseni 2007 opravila raziskovalna ustanova in iz katere je razvidno, da bi 70 % v Nemčiji vprašanih oseb povezalo besedo „metro“ s tožečo stranko in 10 % s podzemnim prevoznim sistemom v tujini.
16 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je namen tožb pred Splošnim sodiščem nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94 (postal člen 65 Uredbe št. 207/2009). Zato ni naloga Splošnega sodišča, da ponovno preizkusi dejansko stanje ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim. Dopustitev teh dokazov je namreč v nasprotju s členom 135(4) Poslovnika Splošnega sodišča, v skladu s katerim s pisnimi vlogami strank ni mogoče spremeniti predmeta postopka pred odborom za pritožbe (sodbi Splošnega sodišča z dne 6. marca 2003 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (Calandre), T‑128/01, Recueil, str. II‑701, točka 18, in z dne 19. novembra 2008 v zadevi Rautaruukki proti UUNT (RAUTARUUKKI), T‑269/06, neobjavljena v ZOdl., točka 20).
17 V teh okoliščinah je treba prilogo k tožbi, ki vsebuje raziskavo, na katero se tožeča stranka želi sklicevati v okviru te zadeve, razglasiti za nedopustno, ker je odbor za pritožbe ni preizkusil.
Vsebinska presoja
18 Najprej je treba poudariti, da je tožeča stranka, kot je razvidno iz točke 13 zgoraj, v tožbi predlagala, naj se razglasi ničnost izpodbijane odločbe in naj se zavrne zahtevek za registracijo št. 3740529 znamke Skupnosti Metromeet. Tožeča stranka je v svojem odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča navedla, da bi bilo treba njene predloge razlagati tako, da je Splošnemu sodišču predlagala, naj zavrne zahtevek za registracijo ter, podredno, razglasi ničnost izpodbijane odločbe in preda primer v nadaljnjo obravnavo UUNT.
19 V skladu s členom 44(1) Poslovnika mora tožba med drugim obsegati predloge tožeče stranke. V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da predlog za razglasitev ničnosti podredno predlogom za zavrnitev zahtevka za registracijo ni bil naveden v tožbi, ampak v odgovoru tožeče stranke na ukrepe procesnega vodstva. Zato je treba to spremembo enega od predlogov, ki je bila opravljena v okviru ukrepa procesnega vodstva, zavreči kot nedopustno (glej v tem smislu sklep Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2005 v zadevi Ravailhe proti Comité des régions, T‑406/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑19 in II‑79, točka 53).
Prvi del prvega predloga, ki se nanaša na razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe
20 Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Tožeča stranka v bistvu meni, da obstaja, kot je ugotovil oddelek za ugovore, vidna, slišna in pojmovna podobnosti med besedama „metro“ in „meet“, ker je končnica „ing“ besede „meeting“ prejšnje besedne znamke zgolj glagolnik besede „meet“, ki pa ne povzroči vidne, slišne ali pojmovne razlike med znakoma Metrommet in meeting metro. Edina razlika naj bi bila v obratnem besednem redu dveh sestavnih delov znakov, ki naj navsezadnje ne bi izključeval podobnosti med njima.
21 Po mnenju UUNT verjetnosti zmede med zadevnima znakoma ni zaradi močne povezanosti in šibkega razlikovalnega učinka besede „metro“. Strokovnjaki za metrologijo naj bi besedo „metro“ povezovali z metrologijo, ker naj bi bili v stiku s proizvodi in storitvami, povezanimi s tem specializiranim področjem.
22 V skladu z določbami člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če „zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“.
23 Poleg tega na podlagi člena 8(2)(a)(i) in (ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(2)(a)(i) in (ii) Uredbe št. 207/2009) prejšnje znamke pomenijo znamke Skupnosti in znamke, registrirane v državi članici, pri katerih so bile zahteve za registracijo vložene pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.
24 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, če bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali, odvisno od primera, iz gospodarsko povezanih podjetij (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 10. septembra 2008 v zadevi Boston Scientific proti UUNT – Terumo (CAPIO), T‑325/06, neobjavljena v ZOdl., točka 70 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji sodbi Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 29, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 17).
25 Poleg tega je treba verjetnost zmede v javnosti presojati celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov posameznega primera (glej zgoraj v točki 24 navedeno sodbo CAPIO, točka 71 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji sodbo Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 22, ter zgoraj v točki 24 navedeni sodbi Canon, točka 16, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 18).
26 Ta celovita presoja zajema medsebojno odvisnost med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako je nizko stopnjo podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami mogoče izravnati z visoko stopnjo podobnosti med znamkama in obratno (sodba Sodišča z dne 13. septembra 2007 v zadevi Il Ponte Finanziaria proti UUNT, C‑234/06 P, ZOdl., str. I‑7333, točka 48; sodba Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 25; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 24 navedeno sodbo Canon, točka 17). Medsebojna odvisnost med temi dejavniki je izražena v sedmi uvodni izjavi Uredbe št. 40/94, v skladu s katero je treba pojem podobnosti razlagati v povezavi z verjetnostjo zmede, katere presoja je odvisna od številnih dejavnikov, zlasti od prepoznavnosti znamke na trgu, od njenega povezovanja z uporabljenim ali registriranim znakom ter od stopnje podobnosti med znamko in označenimi proizvodi in storitvami (glej zgoraj v točki 24 navedeno sodbo CAPIO, točka 72 in navedena sodna praksa).
27 Poleg tega mora celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, slišne ali pojmovne podobnosti nasprotujočih si znakov temeljiti na njihovem celostnem vtisu, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Iz besedila člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, v skladu s katerim „obstaja v javnosti verjetnost zmede“, je namreč razvidno, da ima pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilno vlogo to, kako povprečni potrošnik zadevne vrste proizvodov ali storitev zaznava znamke. Povprečni potrošnik znamko po navadi zaznava kot celoto in ne preverja njenih posameznih elementov (glej zgoraj v točki 24 navedeno sodbo CAPIO, točka 73 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 25 navedeno sodbo SABEL, točka 23).
28 Za celovito presojo verjetnosti zmede mora biti povprečni potrošnik zadevnih proizvodov običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi, da ima le redko možnost neposredno primerjati različne znamke, zato se mora zanesti na njihovo nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu. Prav tako je treba upoštevati, da je stopnja pozornosti povprečnega potrošnika različna, odvisno od vrste zadevnih proizvodov ali storitev (sodbi Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties), T‑104/01, Recueil, str. II‑4359, točka 28, in z dne 30. junija 2004 v zadevi BMI Bertollo proti UUNT – Diesel (DIESELIT), T‑186/02, ZOdl., str. II‑1887, točka 38; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 24 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26).
29 V obravnavanem primeru je prejšnja znamka nacionalna znamka, registrirana v Nemčiji, v zvezi s katero je bila sprejeta izpodbijana odločba. Zato mora biti preizkus, kot je ugotovil odbor za pritožbe v točkah 34 in 49 izpodbijane odločbe, omejen na nemško ozemlje.
30 Treba je tudi ugotoviti, da upoštevno javnost – kot odbor za pritožbe pravilno opozarja v točki 22 izpodbijane odločbe – sestavljajo strokovnjaki za metrologijo in izvajalci storitev na tem področju, saj so zadevni proizvodi in storitve povezani le z metrologijo. V nasprotju s trditvami tožeče stranke pa ni mogoče veljavno potrditi, da so zadevni proizvodi in storitve namenjeni širši javnosti, ker naj bi ta običajno uporabljala merilne naprave, kot so ure, zložljivi metri, tehtnice, merila volumna ali termometri. Noben od proizvodov in storitev, na katere se nanaša prijava znamke Skupnosti, ne obsega merilnih naprav, ki jih navaja tožeča stranka.
31 Presojo odbora za pritožbe glede verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma je treba preizkusiti ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev.
Podobnost proizvodov in storitev
32 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je treba upoštevati stališče, ki ga je zavzel odbor za pritožbe v točkah od 23 do 29 izpodbijane odločbe v zvezi z znamko meeting metro in v točkah od 41 do 45 navedene odločbe v zvezi z znamko METRO. Poleg tega je treba pripomniti, da tožeča stranka nikakor ni izpodbijala ugotovitev odbora za pritožbe v zvezi z enakostjo ali podobnostjo zadevnih proizvodov in storitev.
Podobnost znakov
33 Kot je bilo navedeno že zgoraj v točki 27, mora celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, slišne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips‑Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T‑292/01, Recueil, str. II‑4335, točka 47, in zgoraj v točki 24 navedeno sodbo CAPIO, točka 88 in navedena sodna praksa; glej po analogiji zgoraj v točki 25 navedeno sodbo SABEL, točka 23).
34 Tudi iz sodne prakse je razvidno, da sta si znamki podobni, kadar upoštevna javnost meni, da sta vsaj delno enaki z enega ali več upoštevnih vidikov (zgoraj v točki 26 navedena sodba MATRATZEN, točka 30, in zgoraj v točki 24 navedena sodba CAPIO, točka 89; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 25 navedeno sodbo SABEL, točka 23).
35 Znaka, ki ju je treba primerjati, sta najprej ta:
Prejšnja nacionalna znamka | Prijavljena znamka Skupnosti |
| 
|
36 Prvič, v zvezi z vidno primerjavo je treba ugotoviti, da je prijavljena znamka figurativna znamka, sestavljena iz besede, napisane z devetimi navadnimi tiskanimi črkami. Vendar je treba ugotoviti, da sta dve črki „e„ postavljeni nižje kot druge črke in da je druga obrnjena. Poleg tega je nad ti črki postavljen figurativni element v obliki nagnjene kocke s krogom v notranjosti. Beseda „metro“ prijavljene znamke je podčrtana. Prejšnja besedna znamka pa je sestavljena iz dveh besed, ki vsebujeta sedem in pet črk, kar je skupaj dvanajst črk.
37 Res je, da je prijavljena znamka sestavljena iz dveh besed, in sicer „metro“ in „meet“ , ki sta v obratnem vrstnem redu kot pri prejšnji znamki, pri čemer bi upoštevna javnost besedo „meeting“ lahko razumela kot glagolnik besede „meet“.
38 V zvezi s tem je treba opozoriti, da že obratni vrstni red elementov znamke ne dopušča sklepa, da si znamki nista vidno podobni (sodba Splošnega sodišča z dne 11. junija 2009 v zadevi Hedgefund Intelligence proti UUNT – Hedge Invest (InvestHedge), T‑67/08, neobjavljena v ZOdl., točka 35).
39 Vendar je mogoče jasno zaznati razlike na podlagi figurativnega elementa, ki ga sestavlja kocka, poseben zapis dveh črk „e“ prijavljene znamke ter obstoj nedvomne razlike med besedama „meet“ in „meeting“. Sklep odbora za pritožbe v točki 30 izpodbijane odločbe, da so si znaki le delno podobni na vidni ravni, je treba torej potrditi.
40 Drugič, glede slišne primerjave je treba poudariti, da se zaradi obratnega vrstnega reda dveh besed, ki sestavljata ta znaka, in ker je beseda „meet“ uporabljena nekoliko drugače v prejšnji besedni znamki (meeting), znaka izgovarjata različno. Vendar zaradi enakosti druge besede prejšnje besedne znamke in prve besede prijavljene znamke ter podobne izgovarjave besed „meet“ in „meeting“ obstaja neka slišna podobnost med tema znakoma, če se obravnavata skupaj. Dejstvo, da se besede izgovarjajo v obratnem vrstnem redu, ne preprečuje, da bi si bila znaka podobna (glej v tem smislu zgoraj v točki 38 navedeno sodbo InvestHedge, točka 39). Iz tega sledi, da sklepa odbora za pritožbe v točki 31 izpodbijane odločbe, da si zadevne znamke niso slišno podobne, ni mogoče potrditi.
41 Tretjič, glede pojmovne primerjave, če se zadevna znaka uporabljata za proizvode in storitve, povezane z metrologijo, in glede na upoštevno javnost, ki jo sestavljajo strokovnjaki za metrologijo, je treba ugotoviti, da je treba šteti, da bo upoštevna javnost ta znaka, kot je razvidno iz točke 32 izpodbijane odločbe, razumela kot povezane z metrologijo in, v nasprotju s tem, kar je razvidno iz točk 33 in 34 navedene odločbe, razumela tudi kot da se nanašata na srečanja oseb, ki jih zanima ta znanost – tako kot je poudaril oddelek za ugovore v svoji odločbi – saj je beseda „meeting“ del vsakdanjega nemškega besednjaka, tako da naj bi zadevna javnost razumela izraz „meet“. Zato obstaja očitna zveza med zadevnima znakoma, saj sta pojma, na katera se nanašata, enaka.
Verjetnost zmede
42 Spomniti je treba, da obstaja verjetnost zmede, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, označenih z znamkama, skupaj dovolj visoki (zgoraj v točki 26 navedena sodba MATRATZEN, točka 45).
43 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da beseda „metro“, ne da bi bila opisna, ne more šteti za besedo z močnim razlikovalnim učinkom za proizvode in storitve, povezane z metrologijo, in namenjeno javnosti strokovnjakov na tem področju. Poleg tega, čeprav je drugo besedo zadevnih znakov mogoče zaznati kot razlikovalno, je treba ugotoviti, da če nista enaki, pa sta si besedi „meet“ in „meeting“ podobni, saj gre za isto besedo v različnih slovničnih oblikah zaradi glagolnika v enem od znakov.
44 Vendar je treba opozoriti, da je treba tudi glede na javnost, sestavljeno iz strokovnjakov, upoštevati okoliščino, da ima povprečni potrošnik le redko možnost neposredno primerjati različne znamke in da se mora zanesti na nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu (zgoraj v točki 24 navedena sodba Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26, in sodba Splošnega sodišča z dne 12. novembra 2008 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker), T‑7/04, ZOdl., str. II-3085, točka 30). Poleg tega dejstvo, da se zadevni proizvodi in storitve ne kupujejo in dobavljajo dnevno ali tedensko, še bolj poudarja pomen možnosti, da bo ciljna javnost zavedena z nenatančnim spominjanjem oblike znamk (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T‑388/00, Recueil, str. II-4301, točka 76).
45 Poleg tega je treba opozoriti, da priznanje šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke namreč ne preprečuje, da se v obravnavanem primeru ugotovi obstoj verjetnosti zmede. Čeprav je namreč treba pri presoji verjetnosti zmede upoštevati razlikovalni učinek prejšnje znamke, je to le eden od dejavnikov, vključenih v to presojo. Tako bi lahko, tudi če bi prejšnja znamka imela šibek razlikovalni učinek, obstajala verjetnost zmede, zlasti zaradi podobnosti med znakoma in zajetimi proizvodi ali storitvami (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2007 v zadevi Xentral proti UUNT – Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T‑134/06, ZOdl., str. II-5213, točka 70 in navedena sodna praksa).
46 Glede na to, prvič, da so zadevni proizvodi in storitve deloma enaki in deloma vsaj podobni in, drugič, da sta si zadevna znaka vidno in slišno podobna – pa čeprav malo – in pojmovno enaka, je treba ugotoviti, da med navedenima znakoma ni zadostne razlike, da bi se bilo mogoče izogniti vsaki verjetnosti zmede med znamkama v javnosti.
47 V nasprotju s tem, kar je odbor za pritožbe ugotovil v točki 37 izpodbijane odločbe, nič ne dopušča domneve, da se zadevni proizvodi običajno kupujejo po tem, ko so bile preučene informacije o zadevnih proizvodih ali storitvah, tako da naj bi bile vidne razlike zelo pomembne. Namreč, nabava proizvodov ali opravljanje zadevnih storitev bi lahko bila posledica ustnega priporočila v tem smislu in potrošnik, soočen z obema znakoma, bi lahko zaradi nepopolne slike, ki jo je ohranil v spominu, pomešal med proizvodom ali storitvijo, ki je označena s priporočeno znamko, in proizvodi oziroma storitvami, označenimi z zadevno drugo znamko.
48 V teh okoliščinah je treba ugoditi edinemu tožbenemu razlogu in posledično razveljaviti izpodbijano odločbo, pri čemer prijavljene znamke ni treba primerjati s prejšnjo znamko METRO.
Drugi del prvega predloga, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za registracijo prijavljene znamke
49 Glede drugega dela prvega predloga je treba ugotoviti, da so interesi tožeče stranke v obravnavanem primeru dovolj varovani z razveljavitvijo izpodbijane odločbe, ne da bi se bilo treba izreči o zahtevi tožeče stranke, da naj se zavrne registracija prijavljene znamke. Taka zahteva ni posledica razveljavitve navedene odločbe, ker ta v skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 (postal člen 65(6)Uredbe št. 207/2009) sodi v okvir ukrepov, ki obsega izvršitev sodbe sodišča Unije (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T‑106/00, Recueil, str. II-723, točka 17, in z dne 12. januarja 2006 v zadevi Devinlec proti UUNT – TIME ART (QUANTUM), T‑147/03, ZOdl., str. II-11, točka 113).
Stroški
50 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker UUNT s svojim predlogom ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
51 Tožeča stranka poleg tega predlaga, naj se UUNT naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila za postopek z ugovorom in postopek s pritožbo pred odborom za pritožbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se na podlagi člena 136(2) Poslovnika stroški, ki so bili za stranke v postopku pred odborom za pritožbe nujni, štejejo za stroške, ki se povrnejo. To pa ne velja za stroške v postopku pred oddelkom za ugovore. Zato je treba predlog tožeče stranke, naj se stroški upravnega postopka pred oddelkom za ugovore naložijo UUNT, razglasiti za nedopusten (sodba Splošnega sodišča z dne 10. decembra 2008 v zadevi MIP Metro proti UUNT – Metronia (METRONIA), T‑290/07, neobjavljena v ZOdl., točka 60).
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 12. junija 2008 (zadeva R 387/2007‑1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG in družbo CBT Comunicación Multimedia, SL se razveljavi.
2. UUNT se naloži plačilo stroškov.
Martins Ribeiro | Papasavvas | Dittrich |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. junija 2010.
Podpisi