Zadeva T-229/04

Kraljevina Švedska

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Direktiva 91/414/EGS – Fitofarmacevtska sredstva – Aktivna snov parakvat – Dovoljenje za dajanje na trg – Postopek odobritve – Zaščita zdravja ljudi in živali“

Povzetek sodbe

1.      Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Direktiva 91/414

(Uredba Komisije št. 3600/92, člen 7(1)(c) in (3); Direktiva Sveta 91/414; Direktiva Komisije 2003/112)

2.      Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Direktiva 91/414

(Direktiva Sveta 91/414, člena 4(1)(b)(iv) in 5(1) in (4) ter priloga I)

3.      Kmetijstvo – Približevanje zakonodaj – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Direktiva 91/414

(Direktiva Sveta 91/414, člena 4(1)(b)(iv) in (v), druga alinea, in 5(1)(b))

1.      Komisija v okviru sprejetja Direktive 2003/112 o spremembi Direktive 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, da bi vanjo – v prilogo I – uvrstila aktivno snov parakvat, s trditvijo v svojem poročilu o pregledu, na podlagi katere ni znakov nevrotoksičnosti parakvata, ne izpolnjuje postopkovnih zahtev, določenih s členom 7 Uredbe št. 3600/92 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414 glede preučitve morebitne zveze med parakvatom in Parkinsonovo boleznijo.

Pokazatelji zveze med uporabo parakvata in pojavom Parkinsonove bolezni namreč obstajajo v literaturi o nevrotoksičnosti parakvata. Zato se je ta ocena, čeprav je država članica poročevalka pregledala literaturo v zvezi z morebitno zvezo med Parkinsonovo boleznijo in parakvatom, vpisala v okviru ocene nevrotoksičnosti parakvata. Člen 7(1)(c) Uredbe št. 3600/92 določa, da se ocena aktivne snovi, ki jo opravi država članica poročevalka, pojavi v poročilu za Komisijo, ki ga je treba na podlagi člena 7(3) iste uredbe poslati Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali in v informacijo drugim državam članicam.

Poročila države članice poročevalke torej niso vsebovala nobene ocene literature o morebitni zvezi med parakvatom in Parkinsonovo boleznijo. Poleg tega Komisija ne dokazuje niti ne navaja, da bi tako oceno poslala Stalnemu odboru.

(Glej točke od 108 do 110.)

2.      Za uvrstitev snovi v prilogo I k Direktivi 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, člen 5(1) te iste direktive določa, da se aktivno snov lahko uvrsti v prilogo I k tej direktivi, če se ob upoštevanju trenutnega znanstvenega in tehničnega znanja lahko pričakuje, da uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo to aktivno snov, pri nanašanju v skladu z dobro prakso varstva rastlin, nima nikakršnega škodljivega vpliva na zdravje ljudi in živali, v skladu s členom 4(1)(b)(iv) Direktive 91/414.

Člen 5(1) zgoraj navedene direktive, razlagan v povezavi z načelom previdnosti, določa v zvezi z zdravjem ljudi in živali, da obstoj resnih pokazateljev, ki sicer ne bodo odpravili znanstvene negotovosti, dopuščajo pa razumen dvom o neškodljivosti snovi, načeloma nasprotuje uvrstitvi te snovi v prilogo I k tej direktivi. Namen načela previdnosti je namreč preprečiti potencialna tveganja. Nasprotno pa povsem hipotetična tveganja, ki temeljijo na nepodprti znanstveni hipotezi, ne smejo biti sprejeta.

Poleg tega člen 5(4) Direktive 91/414, na podlagi katerega se uvrstitev aktivne snovi v prilogo I lahko podredi nekaterim omejitvam uporabe, učinkuje tako, da dovoli uvrstitev snovi, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 5(1) te direktive, z določitvijo nekaterih omejitev, ki izločijo problematične rabe zadevne snovi.

Ker ta določba spominja na naravo člena 5(1) Direktive 91/414, jo je treba razlagati v smislu načela previdnosti. Zato je treba pred uvrstitvijo snovi v prilogo I k Direktivi 91/414 zunaj razumnega dvoma dokazati, da omejitve uporabe zadevne snovi omogočajo zagotovitev take uporabe te snovi, ki bo v skladu z zahtevami iz navedenega člena 5(1).

(Glej točke 160, 161, 169, 170, 223, 224 in 227.)

3.      Člen 5(1) Direktive 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ločuje med zdravjem ljudi ali živali, glede katerega obstoj škodljivih vplivov ni dopusten, in okoljem, za katero niso dopustni le nesprejemljivi vplivi. Podobno tudi člen 4(1)(b) Direktive 91/414 ločeno obravnava vprašanje škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali (člen 4(1)(b)(iv) Direktive 91/414) in vprašanje nesprejemljivega vpliva na okolje (člen 4(1)(b)(v) Direktive 91/414). Iz strukture členov 4 in 5 Direktive 91/414 izhaja, da se, ko gre za presojo aktivne snovi z vidika zaščite zdravja živali, na podlagi člena 5(1)(b) Direktive 91/414, napotitev te določbe na člen 4(1)(b) iste direktive nanaša samo na določbo tega zadnjega člena, ki na specifičen način obravnava zdravje živali, namreč člen 4(1)(b)(iv) zadevne direktive.

Ker člen 4(1)(b)(iv) Direktive 91/414 na specifičen način obravnava učinke sredstva, ki vsebuje aktivne snovi, na zdravje živali, se člen 4(1)(b)(v), druga alinea, iste direktive o odsotnosti nesprejemljivega vpliva na okolje, ob upoštevanju njenega učinka na vrste, ki niso zajete, ne upošteva pri presoji, ali snov izpolnjuje zahteve iz člena 5(1)(b) Direktive, ko gre za učinek na vrste, ki niso zajete.

(Glej točki 254 in 255.)