Language of document : ECLI:EU:T:2022:276

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti razširjeni senat)

z dne 4. maja 2022(*)

„Državne pomoči – Zračni promet – Podporni ukrep, ki ga je sprejela Romunija – Pomoč za reševanje družbe TAROM – Sklep o nenasprotovanju – Ničnostna tožba – Zainteresirana stranka – Varstvo postopkovnih pravic – Dopustnost – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah – Ukrep za preprečitev socialnih težav ali odpravo tržne pomanjkljivosti – Načelo enkratnosti pomoči – Vpliv predhodne pomoči, dodeljene pred pristopom Romunije k Uniji – Resne težave – Obveznost obrazložitve“

V zadevi T‑718/20,

Wizz Air Hungary Légiközlekedési Zrt. (Wizz Air Hungary Zrt.) s sedežem v Budimpešti (Madžarska), ki jo zastopajo E. Vahida, S. Rating in I.‑G. Metaxas‑Maranghidis, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo L. Flynn, V. Bottka in I. Barcew, agenti,

tožena stranka,

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),

v sestavi S. Papasavvas, predsednik, A. Kornezov, E. Buttigieg, G. Hesse in D. Petrlík (poročevalec), sodniki,

sodni tajnik: I. Pollalis, administrator,

na podlagi pisnega dela postopka,

na podlagi obravnave z dne 6. decembra 2021

izreka naslednjo

Sodbo

1        Družba Wizz Air Hungary Légiközlekedési  Zrt. (Wizz Air Hungary Zrt.) s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 1160 final z dne 24. februarja 2002 o državni pomoči SA.56244 (2020/N) – Romunija – Pomoč za reševanje družbe TAROM (UL 2020, C 310, str. 3), s katero Evropska komisija, prvič, ni nasprotovala ukrepu pomoči, ki ga je Romunija dodelila družbi Compania Nationala de Transporturi Aeriene Romane „TAROM SA“ (v nadaljevanju: TAROM) v obliki posojila v znesku 175.952.000 romunskih levov (RON) (približno 36.660.000 EUR), ki ga je bilo treba vrniti po izteku šestmesečnega roka, in drugič, je to pomoč razglasila za združljivo z notranjim trgom (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

 Dejansko stanje in izpodbijani sklep

2        TAROM je romunska letalska družba, ki obratuje iz enega samega letališkega vozlišča na mednarodnem letališču OTP Henri‑Coandă de Bucarest (Romunija). Njene dejavnosti zajemajo predvsem letalski prevoz potnikov, tovora in pošte. Družba TAROM je v začetku leta 2020 zaposlovala 1795 oseb in imela floto 25 zrakoplovov. Družba TAROM je upravljala tako nacionalne kot mednarodne linije.

3        Romunija je 19. februarja 2020 Komisiji priglasila načrt pomoči za reševanje družbe TAROM v obliki posojila za financiranje njenih potreb po likvidnih sredstvih v znesku 175.952.000 RON (približno 36.660.000 EUR), ki ga je bilo treba vrniti po izteku šestmesečnega roka z možnostjo delnega predčasnega poplačila (v nadaljevanju: ukrep pomoči).

4        Komisija je ugotovila, da se je finančni položaj družbe TAROM v preteklih petih letih znatno poslabšal, in poudarila, da so skupne izgube v obdobju 2004–2019 znašale 3.362.130.000 RON (približno 715.350.000 EUR), kar je preseglo več kot polovico zneska kapitala družbe TAROM.

5        Komisija je v zvezi s položajem prevoznih omrežij v Romuniji navedla, da sta bila splošno stanje in zanesljivost romunskih železniških in cestnih omrežij povprečna ter da je letalski prevoz ostal bistven za regionalni razvoj v tej državi, zlasti za notranje linije, ki jih upravlja družba TAROM.

6        Komisija je navedla, da po mnenju Romunije zaradi izstopa družbe TAROM s trga ne bi bilo mogoče zagotoviti letov, za katere so bile že opravljene rezervacije, ne da bi se konkurentkam družbe TAROM omogočilo, da v kratkem roku prevzamejo zadevne linije, in da bi ta izstop vplival na veliko število podjetij, zlasti na domača letališča.

7        Komisija je pri preučitvi ukrepa pomoči najprej menila, da ta ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

8        Nato je preverila, ali je ukrep pomoči združljiv z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

9        Prvič, Komisija je v točkah od 52 do 57 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je bila družba TAROM podjetje v težavah v smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL 2014, C 249, str. 1; v nadaljevanju: Smernice).

10      Drugič, Komisija je v točkah od 58 do 65 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da je iz informacij, ki jih je predložila Romunija, razvidno, da ukrep pomoči izpolnjuje pogoj iz točk od 43 do 52 Smernic, v skladu s katerim mora državna pomoč prispevati k cilju skupnega interesa.

11      Tretjič, Komisija je v točkah od 66 do 77 obrazložitve izpodbijanega sklepa menila, da je ukrep pomoči primeren za uresničitev zastavljenega cilja, in sicer preprečiti propad družbe TAROM.

12      Četrtič, Komisija je v točkah od 78 do 85 obrazložitve tega sklepa menila, da je ukrep pomoči sorazmeren s potrebami družbe TAROM po likvidnih sredstvih v šestmesečnem obdobju.

13      Petič, Komisija je v točkah od 86 do 89 obrazložitve izpodbijanega sklepa sklenila, da je bil pogoj enkratnosti pomoči, katerega spoštovanje se zahteva v točkah od 70 do 74 Smernic, izpolnjen.

14      Zato je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala ukrepu pomoči, ker je v skladu s členom 107(3)(c) PDEU združljiv z notranjim trgom.

 Predlogi strank

15      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

16      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne kot neutemeljeno;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

 Dopustnost

17      Tožeča stranka trdi, da ima kot zadevna stranka v smislu člena 108(2) PDEU in kot zainteresirana stranka v smislu člena 1(h) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 [PDEU] (UL 2015, L 248, str. 9) procesno upravičenje in pravni interes.

18      Komisija dopustnosti tožbe ne izpodbija.

19      V zvezi s tem je treba spomniti, da če Komisija, kot v obravnavani zadevi, sprejme sklep o nenasprotovanju na podlagi člena 4(3) Uredbe 2015/1589, s tem ne razglasi le, da so zadevni ukrepi združljivi z notranjim trgom, ampak posredno odloči tudi, da ne bo začela formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU in členu 6(1) navedene uredbe (glej po analogiji sodbo z dne 27. oktobra 2011, Avstrija/Scheucher‑Fleisch in drugi, C‑47/10 P, EU:C:2011:698, točka 42 in navedena sodna praksa). Če Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da obstajajo dvomi o združljivosti priglašenega ukrepa z notranjim trgom, mora na podlagi člena 4(4) Uredbe 2015/1589 sprejeti sklep o začetku formalnega postopka, ki je določen v členu 108(2) PDEU in členu 6(1) navedene uredbe. V tej zadnjenavedeni določbi je navedeno, da morajo zadevna država članica in druge zainteresirane stranke predložiti pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca (glej po analogiji sodbo z dne 24. maja 2011, Komisija/Kronoply in Kronotex, C‑83/09 P, EU:C:2011:341, točka 46).

20      Če se formalni postopek preiskave ne začne, zainteresirane stranke, ki bi lahko v tej drugi fazi vložile pripombe, te možnosti nimajo. Da se to prepreči, se jim prizna pravica, da pred sodiščem Evropske unije izpodbijajo sklep Komisije, da ne bo začela formalnega postopka preiskave. Tako je tožba za razglasitev ničnosti sklepa, izdanega na podlagi člena 108(3) PDEU, ki jo vloži zadevna stranka v smislu člena 108(2) PDEU, kadar želi tožeča stranka s tem zaščititi postopkovne pravice, ki jih črpa iz te določbe, dopustna (sodbi z dne 18. novembra 2010, NDSHT/Komisija, C‑322/09 P, EU:C:2010:701, točka 56, in z dne 9. junija 2021, Ryanair/Komisija (Condor; Covid‑19), T‑665/20, EU:T:2021:344, točka 26).

21      Med temi zainteresiranimi strankami so v členu 1(h) Uredbe 2015/1589 navedena tudi podjetja, ki so konkurenčna prejemniku ukrepa pomoči (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra Vereniging tot Behoud van Natuurmonumenten in Nederland in drugi/Komisija, C‑817/18 P, EU:C:2020:637, točka 50, in z dne 9. junija 2021, Ryanair/Komisija (Condor; Covid‑19), T‑665/20, EU:T:2021:344, točka 28).

22      V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da med tožečo stranko in prejemnico ukrepa pomoči, družbo TAROM, obstaja konkurenčno razmerje. Tožeča stranka je namreč trdila, ne da bi ji kdo oporekal, da je bila leta 2019 glede na delež zmogljivosti po sedežih največja letalska družba v Romuniji. Tako naj bi bil ta njen delež zmogljivosti 40,8 % – delež družbe TAROM pa naj bi bil le 15,3 % – in je na leto opravila prevoz 9,3 milijona potnikov iz Romunije in v Romunijo ter na notranjih linijah v tej državi. Poudarila je tudi, da je njen program letov za poletje 2020, določen pred začetkom pandemije covida‑19, zajemal 163 linij z odhodom z 11 romunskih letališč.

23      Iz tega sledi, da je tožeča stranka zainteresirana stranka, ki ima interes za varstvo postopkovnih pravic, ki jih ima na podlagi člena 108(2) PDEU.

24      Zato je treba ugotoviti, da je tožba dopustna v delu, v katerem tožeča stranka v njej zatrjuje kršitev svojih postopkovnih pravic.

25      Ugotoviti je namreč treba, da tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge, od katerih se prvi nanaša na očitno napako pri presoji prispevka ukrepa pomoči k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa, drugi na napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji v zvezi s spoštovanjem pogoja enkratnosti, tretji na obstoj resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave, četrti pa na kršitev obveznosti obrazložitve v smislu člena 296 PDEU.

26      Najprej je treba ugotoviti, da želi tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom izrecno doseči spoštovanje svojih postopkovnih pravic. V zvezi s tem je treba ugotoviti tudi, da lahko tožeča stranka za varstvo svojih postopkovnih pravic navaja tožbene razloge, ki kažejo na to, da bi presoja informacij in elementov, s katerimi Komisija je ali bi lahko razpolagala med predhodno fazo preučitve priglašenega ukrepa, morala povzročiti dvome o združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom (glej v tem smislu sodbe z dne 22. decembra 2008, Régie Networks, C‑333/07, EU:C:2008:764, točka 81; z dne 9. julija 2009, 3F/Komisija, C‑319/07 P, EU:C:2009:435, točka 35, in z dne 9. junija 2021, Ryanair/Komisija (Condor; Covid-19), T‑665/20, EU:T:2021:344, točka 31).

27      Zato je treba ugotoviti, da je tretji pritožbeni razlog dopusten.

28      V zvezi s prvim in drugim tožbenim razlogom je treba pojasniti, da ima tožeča stranka, da bi dokazala kršitev svojih postopkovnih pravic zaradi dvomov, ki bi jih sporni ukrep moral povzročiti o njegovi združljivosti z notranjim trgom, pravico navesti trditve, s katerimi želi dokazati, da je bila ugotovitev združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom, ki jo je sprejela Komisija, napačna, kar a fortiori dokazuje, da bi morala Komisija pri presoji združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom imeti dvome. Zato je Splošno sodišče pristojno, da preuči vsebinske trditve, ki jih je navedla tožeča stranka v okviru prvega in drugega tožbenega razloga, da bi preverilo, ali je z njimi dejansko mogoče utemeljiti tožbeni razlog, ki ga je ta izrecno navedla v zvezi z obstojem dvomov, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek iz člena 108(2) PDEU (glej v tem smislu sodbe z dne 13. junija 2013, Ryanair/Komisija, C‑287/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:395, točke od 57 do 60; z dne 6. maja 2019, Scor/Komisija, T‑135/17, neobjavljena, EU:T:2019:287, točka 77, in z dne 9. junija 2021, Ryanair/Komisija (Condor; Covid-19), T‑665/20, EU:T:2021:344, točka 32).

29      V zvezi s četrtim tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, je treba poudariti, da nespoštovanje obveznosti obrazložitve pomeni bistveno kršitev postopka in je razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Unije preizkusiti po uradni dolžnosti in se ne nanaša na vsebinsko zakonitost izpodbijanega sklepa (sodba z dne 19. maja 2021, Ryanair/Komisija (TAP; Covid‑19), T‑465/20, EU:T:2021:284, točka 29; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 2. aprila 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, EU:C:1998:154, točka 67).

 Vsebinska presoja

30      Glede na analizo iz točk od 25 do 29 zgoraj je treba najprej preizkusiti tretji tožbeni razlog.

 Tretji tožbeni razlog: obstoj resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave

31      Tožeča stranka trdi, da preučitev Komisije, prvič, v zvezi s spoštovanjem pogoja o tem, da bi rešitev družbe TAROM, prispevala k cilju skupnega interesa, in drugič, v zvezi s spoštovanjem pogoja o enkratnosti pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ni bila zadostna in celovita. V zvezi s tem se sklicuje na vsebino prvega in drugega tožbenega razloga, iz česar sklepa, da te pomanjkljivosti razkrivajo resne težave, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave.

32      Tožeča stranka trdi tudi, da bi bil lahko izid postopka preučitve ukrepa pomoči drugačen, če bi Komisija spoštovala njene postopkovne pravice s tem, da bi ji dala možnost, da o tem ukrepu predloži pripombe in jo seznani z dejanskimi ali drugačnimi podatki.

–       Uvodne ugotovitve

33      Najprej je treba ugotoviti, da mora Splošno sodišče ob upoštevanju trditev tožeče stranke v okviru preizkusa te tožbe preveriti, ali je Komisija spoštovala pogoja, ki sta v Smernicah določena med pogoji za to, da se lahko pomoč za reševanje podjetja v težavah šteje za združljivo z notranjim trgom, in sicer pogoj v zvezi s prispevkom ukrepa pomoči k doseganju cilja skupnega interesa in pogoj o enkratnosti pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

34      Splošno sodišče v zvezi s prvim od teh pogojev namreč meni, da je treba glede na sodbo z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija (C‑594/18 P, EU:C:2020:742), ugotoviti, da je iz točke 43 Smernic razvidno, da mora ukrep državne pomoči, da se lahko na podlagi Smernic razglasi za združljivega z notranjim trgom, uresničevati cilj skupnega interesa. V skladu z isto točko se ta zahteva kaže v pogoju, v skladu s katerim mora biti „[namen takega ukrepa], da bo preprečil […] socialne težave ali obravnaval […] tržno pomanjkljivost“. To je potrjeno s točko 44 teh smernic, v skladu s katero morajo države članice dokazati, da bi propad prejemnika pomoči verjetno povzročil resne socialne težave ali veliko tržno pomanjkljivost. Vsebina te zahteve je tako povezana s pogojem iz člena 107(3)(c) PDEU, v skladu s katerim mora biti ukrep pomoči namenjen pospeševanju razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kot sta stranki med drugim trdili na obravnavi.

35      Iz tega sledi, da vsebina zahteve iz točk 43 in 44 Smernic ni v nasprotju s členom 107(3)(c) PDEU, česar niti ne zatrjuje nobena stranka, in da Smernice z naložitvijo te zahteve niso neupravičeno zožile področja uporabe te določbe pri preizkusu združljivosti ukrepa državne pomoči v smislu sodbe z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija (C‑594/18 P, EU:C:2020:742, točka 24). Poleg tega je iz točk 66 in 67 te sodbe razvidno, da je lahko okoliščina, da se lahko z načrtovano pomočjo odpravi tržna pomanjkljivost, upošteven dejavnik pri presoji združljivosti te pomoči na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

–       Pravila o dokaznem bremenu, ki se uporabljajo pri preizkusu zahtev iz točk 43 in 44 Smernic

36      Tožeča stranka trdi, da Komisija ni upoštevala zahtev iz točk 8 in 43 Smernic. V bistvu zlasti meni, da bi morala Romunija dokazati resničnost negativnih posledic, ki naj bi jih ukrep pomoči odpravil. Tako naj bi morala ta država na primer dokazati, da drugim letalskim družbam ne bi uspelo prevzeti nekaterih linij, ki jih trenutno upravlja družba TAROM. Komisija naj bi namreč napačno potrdila, da Romunija dokazuje le, da ukrep pomoči verjetno izpolnjuje zahteve iz točk 43 in 44 Smernic.

37      Komisija meni, da je treba trditve tožeče stranke zavrniti.

38      Naprej, v zvezi s tem iz točke 43 Smernic izhaja, da mora zadevna država članica dokazati, da je pomoč „namenjena“ temu, da bo preprečila socialne težave ali odpravila tržno pomanjkljivost.

39      Vendar je treba navedeno točko razlagati v povezavi s točko 44(b) Smernic, ki natančneje določa, da morajo države članice dokazati, da bi propad prejemnika pomoči „verjetno povzročil“ resne socialne težave ali veliko tržno pomanjkljivost, zlasti tako, da prikažejo, da obstaja „tveganje“ prekinitve zagotavljanja pomembne storitve, ki bi jo konkurenčno podjetje težko zagotovilo namesto prejemnika pomoči.

40      Iz tega sledi, da zadevni državi članici ni treba dokazati, da bi nekatere negativne posledice zaradi propada prejemnika pomoči neizogibno nastale, če ne bi bilo ukrepa pomoči, ampak le, da obstaja tveganje njihovega nastanka.

41      Dalje, dokazi, ki jih za to predloži država članica, se lahko po svoji naravi nanašajo le na prihodnje dogodke, za katere ob priglasitvi pomoči Komisiji ni nujno, da se bodo zgodili. Tako morajo ti dokazi Komisiji omogočiti, da opravi analizo napovedi negativnih posledic, če ukrep pomoči ne bi bil sprejet.

42      Nazadnje, iz sodne prakse izhaja, da je zakonitost nekega sklepa o nenasprotovanju, kot je izpodbijani sklep, ki temelji na členu 4(3) Uredbe št. 2015/1589, odvisna od vprašanja, ali bi presoja informacij in dokazov, ki jih je Komisija imela v fazi predhodne preučitve priglašenega ukrepa, morala objektivno povzročiti dvome o združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom, ker je treba ob takih dvomih začeti formalni postopek preiskave, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane stranke iz člena 1(h) te uredbe (sodbi z dne 3. septembra 2021, Vereniging tot Behoud van Natuurmonumenten in Nederland in drugi/Komisija, C‑817/19 P, EU:C:2020:663, točka 80, in z dne 2. septembra 2021, Komisija/Tempus Energy in Tempus Energy Technology, C‑57/19 P, EU:C:2021:663, točka 38).

43      Dokaz o obstoju dvomov o združljivosti zadevne pomoči z notranjim trgom, ki ga je treba iskati tako v okoliščinah sprejetja sklepa o nenasprotovanju kot tudi v njegovi vsebini, mora predložiti predlagatelj razglasitve ničnosti tega sklepa, in sicer na podlagi sklenjenega kroga indicev (sodbi z dne 3. septembra 2021, Vereniging tot Behoud van Natuurmonumenten in Nederland in drugi/Komisija, C‑817/18 P, EU:C:2020:663, točka 82, in z dne 2. septembra 2021, Komisija/Tempus Energy in Tempus Energy Technology, C‑57/19 P, EU:C:2021:663, točka 40).

44      V teh okoliščinah pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa ni treba preučiti, ali je Komisija dokazala, da bi – če ne bi bilo ukrepa pomoči – neizogibno nastale socialne težave ali tržna pomanjkljivost in da bi se te s tem ukrepom lahko preprečile oziroma bi se ta lahko gotovo odpravila. Nasprotno, preveriti je treba, ali je tožeča stranka dokazala obstoj resnih težav – ob upoštevanju informacij in dokazov, ki jih je Komisija imela oziroma bi jih lahko imela – zaradi katerih bi Komisija morala podvomiti o obstoju tveganja, da bi – če ne bi bilo ukrepa pomoči – neizogibno nastale socialne težave ali tržna pomanjkljivost, ali o tem, da se želi z ukrepom pomoči preprečiti njihov nastanek oziroma jih odpraviti.

45      Zato je treba trditve tožeče stranke zavrniti.

–       Indici o obstoju resnih težav v zvezi z zahtevami iz točk 43 in 44 Smernic

46      Tožeča stranka v prvem delu tretjega tožbenega razloga, v okviru katerega se sklicuje tudi na prvi tožbeni razlog, trdi, da je Komisija storila napake pri preučitvi zahtev iz točk 43 in 44 Smernic. Prvič, trdi, da bi Komisija morala podvomiti o pomembnosti družbe TAROM na nacionalnem trgu. Drugič, meni, da Komisija ni presodila možnosti nadomestitve družbe TAROM na navedenih notranjih linijah. Tretjič, trdi, da Komisija pri preučitvi združljivosti ukrepa pomoči ni presodila o majhnosti deleža družbe TAROM v okviru mednarodnih linij.

47      Komisija meni, da je treba trditve tožeče stranke zavrniti.

48      V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija v točkah od 58 do 65 obrazložitve izpodbijanega sklepa preučila, ali ukrep pomoči izpolnjuje zahteve iz točk 43 in 44 Smernic, pri čemer je menila, da je treba v skladu s temi Smernicami dokazati, da je bil cilj tega ukrepa preprečiti socialne težave ali odpraviti tržno pomanjkljivost.

49      V točkah 59 in 60 obrazložitve izpodbijanega sklepa je menila, da je dokazano, da je imela družba TAROM odločilno vlogo pri zagotavljanju regionalne povezanosti v Romuniji, saj je ta družba sama zagotavljala več notranjih letalskih linij. Poleg tega naj bi ustavitev dejavnosti družbe TAROM vplivala na 460.000 potnikov, ki so že rezervirali lete, od tega 63.000 na linijah, ki jih je izključno upravljala družba TAROM. Komisija je v zvezi z zadnjenavedenimi linijami v točkah 61 in 62 obrazložitve tega sklepa menila, da je malo verjetno, da bi konkurenčne letalske družbe v celoti zagotovile obratovanje na teh linijah, kar bi vplivalo na povezanost romunskih regij glede na slabo stanje cestne in železniške infrastrukture, ki nista resnični nadomestni možnosti za potnike na navedenih linijah. Komisija je v točki 63 obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarila, da bi lahko prenehanje dejavnosti družbe TAROM škodilo gospodarskemu položaju romunskih regij, zlasti regionalnih letališč, in sicer do te mere, da bi povzročilo zmanjšanje gospodarske dejavnosti, zaradi česar bi se lahko zmanjšalo povpraševanje po potovalnih storitvah. V točki 64 obrazložitve tega sklepa je na podlagi predloženih informacij ugotovila, da obstaja konkretna nevarnost prekinitve storitev letalskega potniškega prevoza v Romuniji, v točki 65 obrazložitve navedenega sklepa pa je v bistvu ugotovila, da bi se z ukrepom pomoči z izognitvijo pretečemu stečaju, ki bi verjetno imel negativne posledice, izognilo resnim socialnim težavam in pomembni tržni pomanjkljivosti.

50      V zvezi s tem je treba, prvič, ugotoviti, da analize Komisije ni mogoče izpodbiti s trditvijo tožeče stranke, da Komisija ni presodila o velikosti trga in pomembnosti družbe TAROM za obratovanje nacionalnih in mednarodnih linij.

51      Poudariti je namreč treba, da točki 43 in 44(b) Smernic Komisije ne zavezujeta, da pri preučitvi, ali je zadevna storitev „pomembna“, upošteva velikost upoštevnega trga. Čeprav je torej zadevni trg relativno omejen, to ne pomeni, da neka storitev, ki se opravlja na tem trgu, ne more biti pomembna v smislu Smernic.

52      V tem primeru analiza Komisije v obravnavani zadevi v bistvu temelji na ugotovitvi, da bi imelo prenehanje dejavnosti družbe TAROM negativne posledice za povezanost romunskih regij, v katerih je dejavna izključno ta družba, in za gospodarski položaj teh regij ter da bi v tem primeru obstajalo konkretno tveganje prekinitve nekaterih storitev zračnega prevoza potnikov v Romuniji.

53      V zvezi s tem je treba poudariti, da je lahko Komisija glede na okoliščino, da zaradi slabega stanja romunske cestne in železniške infrastrukture ni resničnih nadomestnih možnosti, česar tožeča stranka ne izpodbija, štela, da sta regionalna povezanost z notranjimi letalskimi linijami in mednarodna povezanost Romunije pomembni storitvi, katerih prekinitev bi lahko povzročila resne socialne težave ali tržno pomanjkljivost v smislu točke 44(b) Smernic.

54      Poleg tega tožeča stranka s trditvijo, da znesek pomoči na potnika glede na šibko prisotnost družbe TAROM na trgu nacionalnega zračnega prevoza ni sorazmeren, v bistvu izpodbija sorazmernost ukrepa pomoči.

55      V zvezi s tem tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo mogoče obveznosti javne službe, za katere naj bi bila družba TAROM, kot sama trdi, zadolžena, uvesti v dovolj kratkem roku, da bi se izognilo njenemu izstopu s trga, za katerega ni sporno, da je neposredno pretil. Prav tako ni dokazala, da bi se z obveznostmi javne službe lahko preprečilo prenehanje dejavnosti družbe TAROM in posledice, ki bi iz tega nastale za povezanost in gospodarsko dejavnost v zadevnih romunskih regijah.

56      Drugič, v zvezi s trditvami tožeče stranke, ki se nanašajo na nadomestitev družbe TAROM na notranjih linijah, je treba spomniti, da mora sodišče Unije zakonitost sklepa o nenasprotovanju, sprejetega po koncu postopka predhodne preučitve, presojati ne le glede na informacije, ki jih je Komisija imela ob njegovem sprejetju, ampak tudi glede na informacije, ki bi jih lahko imela (sodbi z dne 29. aprila 2021, Achemos Grupė in Achema/Komisija, C‑847/19 P, neobjavljena, EU:C:2021:343, točka 41, in z dne 2. septembra 2021, Komisija/Tempus Energy in Tempus Energy Technology, C‑57/19 P, EU:C:2021:663, točka 42).

57      Čeprav je pri preučitvi obstoja in zakonitosti državne pomoči lahko potrebno, da Komisija glede na okoliščine primera preseže zgolj preučitev dejanskih in pravnih okoliščin, s katerimi je bila seznanjena, iz tega ni mogoče sklepati, da mora na lastno pobudo in tudi če ni nobenega indica v tem smislu poiskati vse informacije, ki bi bile lahko povezane z zadevo, o kateri odloča, tudi če bi bile takšne informacije javno dostopne (glej sodbo z dne 2. septembra 2021, Komisija/Tempus Energy in Tempus Energy Technology, C‑57/19 P, EU:C:2021:663, točka 45 in navedena sodna praksa).

58      V tem okviru je treba najprej ugotoviti, da je Komisija – v nasprotju s trditvami tožeče stranke – možnost, da družbo TAROM na notranjih linijah, ki jih izključno upravlja ta družba, nadomestijo njene konkurentke, preučila v točki 61 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz vsebine te točke obrazložitve, ki se v zvezi s tem sklicuje na točko 17 obrazložitve tega sklepa, je namreč razvidno, da je Komisija menila, da ni verjetno, da bi konkurenčne letalske družbe, ki so prisotne na romunskem trgu in ki so predvsem nizkocenovne prevoznice, vstopile na ta trg, da bi zagotovile vse te linije, ker naj bi bil poslovni interes teh družb v zvezi s tem domnevno majhen. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da je povpraševanje po teh linijah v smislu števila potnikov na let majhno in da takih linij ni stroškovno učinkovito opravljati z zrakoplovi z večjo zmogljivostjo sedežev, kot jih uporablja družba TAROM, kakršni so na splošno tisti, ki jih uporabljajo nizkocenovni prevozniki. Opozorila je, da poslovni model nizkocenovnih prevoznikov s ciljem zmanjšanja stroškov temelji na količini in homogeni floti.

59      Dalje, čeprav tožeča stranka trdi, da so letalske družbe, ki so konkurenčne družbi TAROM, obratovale na treh od sedmih notranjih linij, za katere je bilo v tem sklepu navedeno, kot da jih izključno upravlja družba TAROM, pa ne prereka tega, da je druge štiri notranje linije vsekakor izključno upravljala družba TAROM.

60      Poleg tega ni predložila zadostnih dokazov, ki bi dokazovali, da so navedene konkurenčne letalske družbe na dan sprejetja izpodbijanega sklepa upravljale te tri notranje linije.

61      Tako je na podlagi izpiska s spletnega mesta neke letalske družbe, ki ga je predložila tožeča stranka, mogoče ugotoviti le, da je ta letalska družba zadevne tri notranje linije upravljala 3. novembra 2020, torej po datumu, ko je bil sprejet izpodbijani sklep. Zato ni mogoče prerekati dejstva, da Komisija v tem sklepu ni smela upoštevati informacij, ki izhajajo iz tega dokumenta.

62      Tožeča stranka je v zvezi z drugim dokumentom, ki ga je predložila Splošnemu sodišču in v skladu s katerim naj bi nekatere notranje in mednarodne linije, za katere je v izpodbijanem sklepu navedeno, kot da jih izključno upravlja družba TAROM, prav tako uporabljali njene konkurentke, na obravnavi pojasnila, da gre za preglednico, ki jo je pripravila sama in v kateri so povzete informacije o letalskih linijah za dano obdobje, ki jih je pridobila od družbe, specializirane za zbiranje in obdelavo podatkov o različnih obstoječih letalskih linijah.

63      Vendar tudi če bi se štelo, da so informacije iz te preglednice zanesljive, se z njimi še vedno potrjuje, da je družba TAROM v času sprejetja izpodbijanega sklepa sama upravljala več zadevnih letalskih linij, kar sicer priznava tudi tožeča stranka. Poleg tega v zvezi z zadevnimi drugimi letalskimi linijami v teh informacijah ni pojasnjeno, da naj bi jih v različnih obdobjih – v letu ali sezoni – in različno pogosto – dnevno ali tedensko – upravljale tudi druge letalske družbe, zaradi česar naj bi bile v konkurenčnem položaju z družbo TAROM. Iz navedene preglednice in pisanj tožeče stranke te informacije namreč niso razvidne.

64      Zato tudi če bi se to štelo za dokazano, z okoliščino, da so druge letalske družbe v katerem koli obdobju leta 2019 upravljale nekatere notranje in mednarodne linije, ni mogoče dokazati, da bi te letalske družbe v primeru propada družbe TAROM lahko zlahka zagotovile storitev, ki jo je opravljala ta družba TAROM, in sicer na vseh linijah, ki jih je izključno upravljala ta družba.

65      Ker tožeča stranka v tožbi navaja, da so informacije iz navedene preglednice iz javnih virov, kot so spletna mesta letalskih družb, je treba spomniti tudi, da Komisiji, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 57 zgoraj, ni treba na lastno pobudo in tudi če ni nobenega indica v tem smislu poiskati vseh informacij, ki bi lahko bile povezane z zadevo, o kateri odloča, tudi če bi bile takšne informacije javno dostopne.

66      Poleg tega tožeča stranka, kot je priznala tudi na obravnavi v zvezi z njenim primerom, ni predložila nobenega dokaza o tem, da bi bile letalske družbe, ki so konkurenčne družbi TAROM, v primeru njenega izstopa s trga pripravljene prevzeti vse linije, ki jih je izključno upravljala ta družba.

67      Nazadnje, tudi če bi bila nadomestitev družbe TAROM mogoča na nekaterih zadevnih notranjih ali mednarodnih linijah, tožeča stranka prav tako ni dokazala, da bi do nadomestitve družbe TAROM glede na verjetno in neposredno preteče prenehanje dejavnosti te družbe lahko prišlo v kratkem roku, da bi se čim bolj izognilo vsakršni prekinitvi storitve, in pod pogoji, podobnimi tistim, v katerih so te linije obratovale.

68      To velja še toliko bolj, ker ni sporno, da ima družba TAROM na voljo omrežje vozlišč in manjših letališč in torej lahko potnikom, ki prihajajo z regionalnih letališč, ponudi povezavo z letališčem v Bukarešti, njene konkurentke, ki uporabljajo druge notranje linije, kot so tiste, ki jih zagotavlja samo družba TAROM, pa imajo na voljo omrežje letov od točke do točke. Tožeča stranka namreč ni izpodbijala tega, da se z letališča v Bukarešti, kot trdi Komisija, zelo zadovoljivo zagotavlja regionalna povezava do nacionalnih in mednarodnih destinacij.

69      Poleg tega tožeča stranka glede presežne zmogljivosti, ki naj bi obstajala v Romuniji na dan sprejetja izpodbijanega sklepa, ne prereka niti tega, da je bila na ta dan, kot navaja Komisija, več kot polovica letal v lasti družbe TAROM, niti tega, da letalske družbe, ki so konkurenčne družbi TAROM in ki so vse nizkocenovne prevoznice, načeloma uporabljajo zrakoplove z večjo zmogljivostjo prevoza potnikov kot jo imajo zrakoplovi, ki jih družba TAROM uporablja za zagotovitev linij v njenem izključnem upravljanju. Tožeča stranka namreč ne pojasni, koliko bi bilo s takimi letali stroškovno učinkovito opravljati zadevne notranje linije, ki jih uporablja le majhno število potnikov.

70      Glede na sodno prakso, navedeno v točki 57 zgoraj, Komisiji nikakor ni bilo treba na lastno pobudo in brez kakršnega koli indica v tem smislu poiskati več informacij, kot ji jih je posredovala država članica, iz katerih bi lahko bilo razvidno, da bi lahko letalske družbe, ki so konkurentke družbe TAROM, kljub njihovim značilnostim, navedenim v točki 69 zgoraj, lahko zagotovile obratovanje zadevnih notranjih linij.

71      Natančneje, iz elementov, ki jih ima na voljo Splošno sodišče, ne izhaja, da je bilo število zrakoplovov na tleh na dan izpodbijanega sklepa kot indic za obstoj presežne zmogljivosti v Romuniji na ta datum informacija, ki bi jo morala Komisija poiskati na lastno pobudo.

72      Nazadnje, trditev, da stečaj neke letalske družbe ne vpliva na povezanost neke države članice, je špekulativna in z njo ni mogoče dokazati, da bi se bilo mogoče izogniti posledicam prenehanja dejavnosti družbe TAROM za potnike na notranjih in mednarodnih linijah, ki jih ta izključno upravlja, saj tožeča stranka ni dokazala, da bi lahko letalske družbe, ki so konkurentke družbe TAROM, v primeru njenega stečaja prevzele te linije.

73      Tretjič, v zvezi s trditvijo, s katero tožeča stranka Komisiji očita, da ni opravila presoje majhnega tržnega deleža družbe TAROM v okviru mednarodnih linij, je treba ugotoviti, da ta majhnost tržnega deleža, tudi če bi bila dokazana, ne more vplivati na ugotovitev, da bi se lahko zaradi položaja družbe TAROM in tveganja, da bi ta v kratkem prenehala opravljati svoje dejavnosti, ogrozila povezanost Romunije v celoti, zlasti pa povezanost nekaterih romunskih regij, in da bi to lahko povzročilo škodo potnikom, ki so uporabljali njene storitve zračnega prevoza, ter, širše, negativno vplivalo na gospodarski položaj navedenih regij ali nekaterih infrastruktur, kot so regionalna letališča, kot izhaja iz točke 63 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

74      Ob upoštevanju pomembnosti družbe TAROM za povezanost romunskih regij in posledic, ki bi jih imel propad te družbe za te regije, je lahko Komisija brez dvomov zgolj na tej podlagi ugotovila, da ukrep pomoči izpolnjuje zahteve iz točk 43 in 44 Smernic.

75      Iz zgoraj navedenega izhaja, da tožeča stranka ni predložila indicev, ki se nanašajo na preučitev zahtev iz točk 43 in 44 Smernic in s katerimi bi dokazala obstoj resnih težav, zaradi katerih bi Komisija morala podvomiti o združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom, zlasti glede tveganja, da bi – če ne bi bilo ukrepa pomoči – nastale socialne težave ali tržna pomanjkljivost, ali o tem, da se želi z ukrepom pomoči preprečiti njihov nastanek oziroma odpraviti ta pomanjkljivost.

76      Zato je treba prvi tožbeni razlog in prvi del tretjega tožbenega razloga zavrniti.

–       Indici o obstoju resnih težav v zvezi s spoštovanjem pogoja enkratnosti ukrepa pomoči

77      Tožeča stranka v drugem delu tretjega tožbenega razloga, v okviru katerega se sklicuje na drugi tožbeni razlog, trdi, da je Komisija z odobritvijo ukrepa pomoči kršila tako imenovani pogoj enkratnosti, določen v točki 70 Smernic. Komisija naj ne bi upoštevala dejstva, da je bila družba TAROM do leta 2019 deležna več povečanj kapitala, s čimer se je izvajal ukrep pomoči za prestrukturiranje, ki ji je bil dodeljen pred pristopom Romunije k Uniji (v nadaljevanju: pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM), in da se je s tem povezan načrt prestrukturiranja izvajal do leta 2019, ker naj bi se navedena pomoč izvajala do tega leta. Poleg tega naj dejstvo, da je tako pomoč mogoče šteti za obstoječo pomoč, ne bi bilo upoštevno za uporabo pogoja enkratnosti.

78      Komisija meni, da je treba trditve tožeče stranke zavrniti.

79      V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba v skladu s točko 70 Smernic za zmanjšanje moralnega tveganja, spodbud za čezmerno tveganje in potencialnega izkrivljanja konkurence pomoč podjetjem v težavah dodeliti za en sam postopek prestrukturiranja.

80      Točka 71 navedenih smernic v zvezi s tem določa, da mora država članica, ko načrtovano pomoč za reševanje ali prestrukturiranje priglasi Komisiji, navesti, ali je zadevno podjetje v preteklosti že prejelo pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, vključno z vsako tovrstno pomočjo, dodeljeno pred začetkom veljavnosti teh smernic, in vsako nepriglašeno pomočjo. V tem primeru in če je preteklo manj kot 10 let od dodelitve pomoči ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje), Komisija ne dovoli nadaljnje pomoči v skladu s temi smernicami.

81      Komisija je v točkah od 87 do 89 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da je bil spoštovan pogoj enkratnosti, določen v točkah od 70 do 75 Smernic. Za to je preučila vpliv večkratnih povečanj kapitala družbe TAROM, ki jih je bila ta deležna do leta 2019. Menila je, da se je s temi povečanji kapitala izvajala pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM, in sicer pred pristopom Romunije k Uniji. V zvezi s tem je navedla, da se je ta pomoč v obliki posojila in poroštva Romunije za posojila, ki jih je prejela družba TAROM, izvajala do leta 2019, s čimer je ta država prevzela odgovornost družbe TAROM za poplačilo navedenih posojil, dolgovi zadnjenavedene družbe, ki so v tem okviru nastali z opravljenimi plačili, pa so se pretvorili v povečanja kapitala v korist države.

82      Tožeča stranka v obravnavanem primeru v bistvu trdi, da na podlagi pogojev za izvajanje pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM ni mogoče šteti, da je pogoj enkratnosti izpolnjen. V izpodbijanem sklepu naj se namreč ne bi spoštovalo obdobje, krajše od 10 let, ne glede na predpostavko iz točke 71 Smernic, ki naj bi se upoštevala.

83      Na prvem mestu, v zvezi s prvo predpostavko, določeno v točki 71 Smernic, in sicer pretekom obdobja, krajšega od 10 let, od dodelitve pomoči za prestrukturiranje, iz sodne prakse izhaja, da je treba pomoči, ki se zagotavljajo iz državnih sredstev, šteti za dodeljene takrat, ko je na podlagi veljavne nacionalne ureditve upravičencu podeljena pravica za njihovo pridobitev, tako da dejanski prenos zadevnih sredstev ni odločilen (glej v tem smislu sodbe z dne 21. marca 2013, Magdeburger Mühlenwerke, C‑129/12, EU:C:2013:200, točka 40; z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia in drugi, C‑385/18, EU:C:2019:1121, točka 36, in z dne 20. maja 2021, Azienda Sanitaria Provinciale di Catania, C‑128/19, EU:C:2021:401, točka 45).

84      Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in odgovora Komisije na ukrep procesnega vodstva, je pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM namreč posojilo in več poroštev za druga posojila, ki jih je Romunija dodelila družbi TAROM s petimi odločbami in sklepi romunske vlade, ki so bili sprejeti med letoma 1997 in 2003. Pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM je nato leta 2004 odobril Consiliul Concurenţei (svet za varstvo konkurence, Romunija).

85      Iz tega izhaja, da so bili različni deli pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM dodeljeni med letoma 1997 in 2003, pri čemer so se vsa tako podeljena poroštva za posojila, kot je razvidno iz pojasnil, ki jih je Komisija podala na obravnavi, uveljavila takoj po njihovi dodelitvi.

86      Poleg tega iz narave ukrepa državne pomoči v obliki poroštva za posojila, ki so bila dodeljena prejemniku pomoči, nujno izhaja, da se po uveljavitvi poroštva v tem okviru opravljena plačila lahko raztegnejo na celotno obdobje posojil. Vendar pa to ne vpliva na datum dodelitve pomoči, zato so vse trditve o plačilih v zvezi s poznejšimi poroštvi brezpredmetne.

87      Poleg tega je Komisija v točki 88 obrazložitve izpodbijanega sklepa v bistvu pojasnila, da se je s plačili, ki jih je Romunija opravila na podlagi poroštev, ki so predmet pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM, in s pretvorbo dolgov družbe TAROM v povečanja kapitala v korist te države do leta 2019, ki so nastali na podlagi teh poroštev, zgolj izvajala ta pomoč.

88      V zvezi s tem tožeča stranka ne izpodbija trditve Komisije, da so bili pogoji za uveljavitev poroštva za posojila in pretvorba dolgov, nastalih zaradi plačil, ki jih je Romunija opravila na podlagi teh poroštev, v povečanja kapitala družbe TAROM v korist te države določeni z različnimi odločbami in sklepi, navedenimi v točki 84 zgoraj, torej pred pristopom Romunije k Uniji.

89      Tožeča stranka namreč trdi le, da bi se morala Komisija prepričati, da so se poroštva Romunije izpolnila v skladu s pogoji, ki so bili prvotno dogovorjeni ob njihovi dodelitvi. Vendar v nasprotju s pravili o dokaznem bremenu, navedenimi v točki 43 zgoraj, ni predložila nobenega dokaza ali indica, da so se ti pogoji v obdobju izpolnjevanja različnih zadevnih poroštev spremenili.

90      Tožeča stranka je v zvezi s tem na obravnavi trdila, da bi se morala Komisija prepričati o pogojih, pod katerimi se je izvajala pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM, tako da bi preučila letna poročila, ki jih morajo države članice predložiti na podlagi člena 21 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo [člena 108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) in člena 26 Uredbe 2015/1589, da bi odpravila vsakršen dvom o spoštovanju pogoja enkratnosti ukrepa pomoči.

91      Vendar tožeča stranka v nasprotju s pravili o dokaznem bremenu, navedenimi v točki 43 zgoraj, ni predložila nobenega dokaza, da, prvič, Romunija v obdobju izvajanja pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM ni spoštovala svoje obveznosti predložitve letnega poročila, določene v členu 21 Uredbe št. 659/1999 in členu 26 Uredbe 2015/1589, in drugič, da iz teh letnih poročil izhaja, da se je ta pomoč izvajala pod drugačnimi pogoji, kot jih je odobril svet za varstvo konkurence.

92      Zato ni mogoče trditi, da bi Komisija morala podvomiti o spoštovanju obdobja, krajšega od desetih let, določenega v točki 71 Smernic, ki se računa od datuma dodelitve pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM.

93      Na drugem mestu, tožeča stranka v zvezi z drugo in tretjo predpostavko, določenima v točki 71 Smernic, in sicer pretekom manj kot 10 let od konca obdobja prestrukturiranja ali prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja, trdi, da plačila, izvedena po uveljavitvi poroštev, ki so bila dodeljena v okviru pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM, in iz tega izhajajoča pretvorba dolgov v povečanja kapitala, ki so se izvajala do 2019, dokazujejo, prvič, da je obdobje prestrukturiranja trajalo do tega leta, in drugič, da se je istega leta prenehal izvajati tudi načrt prestrukturiranja.

94      Konkretneje, tožeča stranka v bistvu meni, da je bilo izvajanje pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM del načrta prestrukturiranja, katerega prenehanje sovpada s koncem obdobja prestrukturiranja.

95      Prvič, v zvezi s pojmom „obdobje prestrukturiranja“ je treba navesti, da je v točki 7 Smernic navedeno, da bi podjetje v propadu morda lahko opravilo prestrukturiranje ter s tem opustilo nekatere strukturne dejavnosti, ki ustvarjajo izgube, in omogočilo, da se preostale dejavnosti reorganizirajo na podlagi, ki daje dobre obete za dolgoročno sposobnost preživetja.

96      V skladu s točko 45 Smernic lahko prestrukturiranje vključuje enega ali več od naslednjih elementov: reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti upravičenca na učinkovitejšem temelju, ki običajno vključuje prenehanje dejavnosti, ki prinašajo izgube, prestrukturiranje tistih dejavnosti, ki lahko znova postanejo konkurenčne, ter po možnosti širitev poslovanja v smeri novih in donosnih dejavnosti. Prestrukturiranje običajno vključuje tudi finančno prestrukturiranje v obliki kapitalskih injekcij novih ali obstoječih delničarjev in zmanjšanja dolgov obstoječih upnikov.

97      V tem okviru je v točki 47 Smernic pojasnjeno, da mora biti „obdobje prestrukturiranja […] čim krajše“, zato so te Smernice, vključno s točko 71, utemeljene na kratkoročnem prestrukturiranju.

98      Iz navedenega izhaja, da se pojem „obdobje prestrukturiranja“ nanaša na obdobje, v katerem so sprejeti ukrepi, našteti v točki 96 zgoraj. To obdobje se torej načeloma razlikuje od tistega, v katerem se izvaja ukrep državne pomoči.

99      Tožeča stranka pa v nasprotju s pravili o dokaznem bremenu, navedenimi v točki 43 zgoraj, ni predložila nobenega dokaza ali indica, da se je obdobje prestrukturiranja, kot je opredeljeno v točki 98 zgoraj, končalo po letu 2005, kar nasprotuje ugotovitvi iz točke 24 obrazložitve izpodbijanega sklepa, in vsekakor manj kot deset let pred dodelitvijo ukrepa pomoči.

100    Drugič, v zvezi s pojmom „načrt prestrukturiranja“ je treba spomniti, da mora biti načrt pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah, da bi ga bilo mogoče razglasiti za združljivega z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, povezan z načrtom prestrukturiranja za zmanjšanje ali preusmeritev dejavnosti (sodbi z dne 14. septembra 1994, Španija/Komisija, od C‑278/92 do C‑280/92, EU:C:1994:325, točka 67, in z dne 6. aprila 2006, Schmitz‑Gotha Fahrzeugwerke/Komisija, T‑17/03, EU:T:2006:109, točka 43; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 12. septembra 2007, Olympiaki Aeroporia Ypiresies/Komisija, T‑68/03, EU:T:2007:253, točka 88).

101    Zato dejstvo, da je pomoč za prestrukturiranje povezana z načrtom prestrukturiranja, ne pomeni, da je ta pomoč del načrta prestrukturiranja, saj je njegov obstoj, nasprotno, bistveni pogoj za to, da se taka pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2014, Westfälisch‑Lippischer Sparkassen‑ und Giroverband/Komisija, T‑457/09, EU:T:2014:683, točka 283).

102    Taka razlaga je podprta tudi s pojmom „načrt prestrukturiranja“, kot je naveden v Smernicah, v katerih so v točkah od 45 do 52 opredeljeni njegovi cilji in vsebina, vključno z njegovim razmerjem do pomoči za prestrukturiranje.

103    Tako točki 45 in 46 Smernic zahtevata, da v primeru take pomoči zadevna država članica Komisiji predloži načrt prestrukturiranja, zaradi česar mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem tega načrta. V točki 45 navedenih smernic so navedeni elementi, ki jih lahko vključuje načrt prestrukturiranja, pri čemer se nobeden od teh elementov ne nanaša na pomoč za prestrukturiranje. Iz točke 47 Smernic izhaja, da je cilj takega načrta obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja prejemnika pomoči v razumnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predpostavk.

104    Iz tega sledi, da je v Smernicah uvedena razlika med pojmom „izvajanje ukrepa pomoči“ in pojmom „izvajanje načrta prestrukturiranja“.

105    Trditev tožeče stranke, da okoliščina, da se je pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM izvajala do leta 2019, pomeni, da je tudi načrt prestrukturiranja trajal do leta 2019, pa je v nasprotju tako s sodno prakso, navedeno v točkah 100 in 101 zgoraj, kot tudi razlikovanjem med pojmom izvajanja ukrepa državne pomoči in pojmom izvajanja načrta prestrukturiranja.

106    Zato je treba trditve tožeče stranke, s katerimi želi dokazati, da bi Komisija morala podvomiti o datumu, ko se je obdobje prestrukturiranja končalo, ali o datumu prenehanja načrta prestrukturiranja, zavrniti.

107    Na tretjem mestu, tožeča stranka nasprotuje ugotovitvam, ki jih je Komisija podala v točki 88 obrazložitve izpodbijanega sklepa in v skladu s katerimi je pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM obstoječa pomoč glede na to, da jo je svet za varstvo konkurence odobril pred datumom pristopa Romunije k Uniji. Natančneje, Komisija naj ne bi preverila, ali je pomoč za prestrukturiranje obstoječa pomoč v smislu točke 4, naslov 2, Priloge V k Aktu o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2005, L 157, str. 203), ki zahteva, da se o ukrepu pomoči v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo, in omejuje opredelitev ukrepa pomoči za obstoječo pomoč do konca tretjega leta od dne pristopa.

108    Vendar je treba ugotoviti, ne da bi bilo treba preučiti, ali je opredelitev pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM kot obstoječa pomoč upoštevna za izpolnitev pogoja enkratnosti, da se Komisija pri preučitvi, ali je bil navedeni pogoj v okviru ukrepa pomoči v obravnavanem primeru izpolnjen, ni oprla na tako opredelitev. Tožeča stranka zato s svojimi trditvami ne more vplivati na zakonitost izpodbijanega sklepa.

109    Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni predložila indicev v zvezi s spoštovanjem pogoja enkratnosti, s katerimi bi dokazala obstoj resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija podvomiti o združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom.

110    Zato je treba drugi očitek tretjega tožbenega razloga zavrniti.

–       Indici o obstoju resnih težav v zvezi s kršitvijo postopkovnih pravic tožeče stranke

111    Tožeča stranka v tretjem delu tretjega tožbenega razloga trdi, da bi bil izid postopka preučitve ukrepa pomoči lahko drugačen, če bi Komisija spoštovala njene postopkovne pravice in ji dala možnost, da o tem ukrepu predloži pripombe in jo seznani z dejanskimi ali drugačnimi podatki.

112    Ugotoviti je treba, tako kot je ugotovila Komisija, da te trditve niso upoštevne za izpodbijanje sklepa, s katerim je Komisija državno pomoč razglasila za združljivo z notranjim trgom, ne da bi začela formalni postopek preiskave.

113    Zakonitost sklepa, da se ne začne formalni postopek preiskave, je namreč odvisna od tega, ali je Komisija naletela na resne težave pri preučitvi priglašenega ukrepa državne pomoči.

114    Tožeča stranka z možnostma predložiti pripombe o ukrepu pomoči in seznaniti Komisijo z dejanskimi in drugačnimi podatki namreč ne bi mogla dokazati obstoja resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija podvomiti o združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom.

115    Zato je treba tretji del tretjega tožbenega razloga in torej navedeni tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve v smislu člena 296 PDEU

116    Tožeča stranka meni, da Komisija ni izpolnila svoje obveznosti obrazložitve, ker ni navedla niti razloga, iz katerega bi bilo treba šteti, da je dejavnost družbe TAROM posebej pomembna za Romunijo, niti tržnih deležev, ki jih ima družba TAROM v nacionalnih in mednarodnih segmentih romunskega trga. Poleg tega naj v izpodbijanem sklepu ne bi bilo popolnih pojasnil o možnosti prevzema storitev, ki jih je zagotavljala družba TAROM, prav tako naj bi bila preučitev pogoja enkratnosti v njem protislovna in pomanjkljiva.

117    Komisija meni, da je treba trditve tožeče stranke zavrniti.

118    V zvezi s tem je treba spomniti, da je obrazložitev, ki se zahteva v členu 296 PDEU, bistvena postopkovna zahteva (sodba z dne 18. junija 2015, Ipatau/Svet, C‑535/14 P, EU:C:2015:407, točka 37) in da mora biti prilagojena naravi zadevnega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je ta akt izdala, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Tako je treba obveznost obrazložitve presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo navedenih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, na katere se akt nanaša v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU. Ne zahteva se, da se v obrazložitvi navedejo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, saj tega, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve člena 296 PDEU, ni treba presoditi samo ob upoštevanju njegovega besedila, ampak tudi njegovega okvira in celote pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodbi z dne 2. aprila 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, EU:C:1998:154, točka 63, in z dne 15. aprila 2008, Nuova Agricast, C‑390/06, EU:C:2008:224, točka 79).

119    Poleg tega mora sklep, sprejet v kratkem roku po koncu predhodne faze preučitve in s katerim je ukrep državne pomoči razglašen za združljiv z notranjim trgom, zajemati le razloge, iz katerih je Komisija menila, da ne gre za resne težave pri presoji združljivosti zadevne pomoči z notranjim trgom (sodbi z dne 22. decembra 2008, Régie Networks, C‑333/07, EU:C:2008:764, točka 65, in z dne 27. oktobra 2011, Avstrija/Scheucher‑Fleisch in drugi, C‑47/10 P, EU:C:2011:698, točka 111).

120    V obravnavani zadevi je Komisija najprej v zvezi z očitkom glede obrazložitve posebnega pomena storitev, ki jih je družba TAROM opravljala za Romunijo, v točkah od 60 do 64 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla razloge, iz katerih je menila, da ukrep pomoči izpolnjuje zahteve iz točk 43 in 44 Smernic, ker je imela dejavnost družbe TAROM, in sicer storitve zračnega prevoza potnikov, ki jih je ta zagotavljala, iz razlogov, navedenih v točki 49 zgoraj, za Romunijo poseben pomen.

121    Dalje, v zvezi s tem, da v izpodbijanem sklepu niso navedeni tržni deleži, ki jih ima družba TAROM v nacionalnih in mednarodnih segmentih romunskega trga, je iz točk od 50 do 53 in 73 zgoraj razvidno, da Komisija tega podatka za analizo škodljivih posledic morebitnega prenehanja dejavnosti družbe TAROM za celoten sektor zračnega prevoza v Romuniji in, splošneje, za romunsko gospodarstvo ter za ugotovitev, da ukrep pomoči ustreza zahtevam iz točk 43 in 44 Smernic, ni potrebovala.

122    Poleg tega je treba v zvezi z očitkom glede obrazložitve možnosti prevzema storitev družbe TAROM navesti, da je Komisija v točki 61 obrazložitve izpodbijanega sklepa – pri čemer se je oprla na točke od 17 do 19 obrazložitve tega sklepa – menila, da ni verjetno, da bi letalske družbe, ki so konkurenčne družbi TAROM, v celoti prevzele notranje linije, ki jih je ta družba izključno upravljala, saj je bila njihova želja po vstopu na ta trg verjetno majhna. V zvezi s tem je v točki 17 obrazložitve navedenega sklepa navedeno, da te notranje linije za navedene konkurentke, ki so nizkocenovne letalske družbe, niso zanimive, ker je povpraševanje po teh linijah z vidika potnikov na let majhno in ker jih ne bi bilo donosno opravljati z zrakoplovi, kot so ti, ki jih uporabljajo take letalske družbe in so večji od tistih, ki jih uporablja družba TAROM. V točki 18 obrazložitve tega sklepa je poudarjeno, da z vidika bližnjih letališč, najkrajšega časa potovanja in števila prestopov za prihod na destinacijo ni resničnih nadomestnih možnosti za linije, ki jih upravlja družba TAROM, saj sta pri letih, ki jih njene konkurentke ponujajo za mednarodne linije, potrebna en ali dva prestopa. Nazadnje, v točki 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedeno, da konkurentke družbe TAROM ne bi mogle v nekaj mesecih ponuditi dodatnih zmogljivosti za prevzem opuščenih linij in da – če bi to storile – ponujene storitve z vidika pogostosti letov in kakovosti ne bi bile enake kot storitve družbe TAROM.

123    Nazadnje, glede trditev, ki se nanašajo na obrazložitev v zvezi z izvajanjem pomoči za prestrukturiranje družbe TAROM do leta 2019, zadošča navesti, da tako izvajanje, kot je razvidno iz točk od 100 do 106 zgoraj, ne vpliva na načelo enkratnosti pomoči, katerega spoštovanje se zahteva v točkah od 70 do 75 Smernic, in torej na združljivost ukrepa pomoči v tem smislu. Zato Komisiji v izpodbijanemu sklepu ni bilo treba navesti, da se je pomoč za prestrukturiranje družbe TAROM izvajala do leta 2019.

124    Zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.

125    Na podlagi vsega navedenega je treba tožbo zavrniti.

 Stroški

126    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Komisije.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Wizz Air Hungary Légiközlekedési Zrt. (Wizz Air Hungary Zrt.) se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

Papasavvas

Kornezov

Buttigieg

Hesse

 

      Petrlík

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 4. maja 2022.

Podpisi


*      Jezik postopka: angleščina.