SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 30. novembra 2010

Zadeva F‑97/09

Christine Taillard

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaporedni bolniški dopusti – Izdaja neodvisnega mnenja – Pozitivne ugotovitve o zmožnosti za delo – Zavrnitev novega pravilno izdanega zdravniškega potrdila – Neopravljen zdravniški pregled – Odštetje bolniškega dopusta od trajanja letnega dopusta – Nedopustnost – Ničnostna in odškodninska tožba“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero C. Taillard predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 15. januarja 2009, s katero je zavrnil zdravniško potrdilo o štiridnevni nezmožnosti za delo in ji štiridnevno odsotnost odštel od njenega letnega dopusta, ter povrnitev domnevno utrpele škode.

Odločitev: Odločba Parlamenta z dne 15. januarja 2009, s katero je ta zavrnil zdravniško potrdilo z dne 5. januarja 2009 in odsotnost tožeče stranke od 6. do 9. januarja 2009 odštel od njenega letnega dopusta, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Parlament nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.

Povzetek

1.      Uradniki – Odločba, ki posega v položaj – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25)

2.      Uradniki – Bolniški dopust – Utemeljitev bolezni – Predložitev zdravniškega potrdila – Domneva zakonite odsotnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59)

3.      Uradniki – Bolniški dopust – Utemeljitev bolezni – Predložitev zdravniškega potrdila – Zavrnitev zaradi neopravljenega zdravniškega pregleda – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(1) in (3))

4.      Uradniki – Dolžnost pomoči uprave – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24)

1.      Namen obveznosti obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, določene v členu 25 Kadrovskih predpisov, je sodišču Unije omogočiti izvedbo nadzora nad zakonitostjo odločbe, zainteresirani stranki pa zagotoviti zadostno podlago za seznanjenost s tem, ali je odločba utemeljena ali ne oziroma ali ima napake, zaradi katerih lahko izpodbija njeno zakonitost. Tej obveznosti je zadoščeno, če je bil akt, ki je predmet tožbe, sprejet v okoliščinah, ki so zadevnemu uradniku znane in mu omogočajo, da razume obseg ukrepa zoper njega. Da bi ugotovili, ali je bila zahteva po obrazložitvi, določena s Kadrovskimi predpisi, izpolnjena, je treba upoštevati dokumente, s katerimi je odločba sporočena, okoliščine, v katerih je bila sprejeta in ali je bila zadevna oseba seznanjena z njo. V zvezi s tem je treba zlasti preučiti, ali je zadevna oseba že imela informacije, na katere je institucija oprla svojo odločbo.

(Glej točko 33.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. december 1993, Turner proti Komisiji, T‑80/92, Recueil, str. II‑1465, točka 62; 27. november 1997, Pascall proti Komisiji, T‑20/96, RecFP, str. I‑A‑361 in II‑977, točka 44; 8. julij 1998, Aquilino proti Svetu, T‑130/96, RecFP, str. I‑A‑351 in II‑1017, točka 45;

Sodišče za uslužbence: 30. november 2009, Wenig proti Komisiji, F‑80/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑479 in II‑A‑1‑2609, točka 41.

2.      V skladu s členom 59 Kadrovskih predpisov mora uradnik, ki se sklicuje na bolezen ali nesrečo, zaradi katere ne more opravljati svojih nalog, čim prej obvestiti institucijo o svoji nezmožnosti za delo ter navesti svoj trenutni naslov in od četrtega dne svoje odsotnosti predložiti zdravniško potrdilo, ki upravičuje njegovo odsotnost. Uprava lahko veljavnost takega zdravniškega potrdila zanika in ugotovi nezakonitost odsotnosti zadevnega uradnika samo, če ga je predhodno napotila na zdravniški pregled, katerega ugotovitve imajo upravne učinke šele od datuma tega pregleda.

S členom 59 Kadrovskih predpisov, ki upravi sicer ne omogoča, da bi zavrnila zdravniško potrdilo, čeprav v njem niso navedeni zdravstveni razlogi za nezmožnost za delo zadevnega uradnika, je namreč upravi podeljena možnost, da zadevnega uradnika napoti na pregled k zdravniku po njeni izbiri.

(Glej točki 50 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče: 19. junij 1992, V. proti Parlamentu, C‑18/91 P, Recueil, str. I‑3997, točki 33 in 34;

Sodišče prve stopnje: 26. januar 1995, O proti Komisiji, T‑527/93, RecFP, str. I‑A‑9 in II‑29, točka 36; 20. november 1996, Z proti Komisiji, T‑135/95, RecFP, str. I‑A‑519 in II‑1413, točka 32; 11. julij 1997, Schoch proti Parlamentu, T‑29/96, RecFP, str. I‑A‑219 in II‑635, točka 38.

3.      Iz člena 59(3) Kadrovskih predpisov izhaja, da se odsotnost uradnika zaradi bolezni lahko od njegovega letnega dopusta odšteje samo, če je institucija pod pogoji, določenimi v odstavku 1 navedenega člena, pravilno ugotovila, da zadevna odsotnost ni bila upravičena.

Zato je odločba o zavrnitvi zdravniškega potrdila, ki upravičuje odsotnost uradnika, nezakonita, če ta v obdobju, navedenem v tem potrdilu, ni bil napoten na zdravniški pregled, in sicer ne glede na to, da je bilo zanj izdano neodvisno zdravniško mnenje, ki se je nanašalo na predhodno obdobje.

Čeprav v zdravniškem potrdilu nista navedena niti nova bolezen niti poslabšanje bolezni, zaradi katere je bila zadevna oseba napotena na pregled k neodvisnemu zdravniku in razglašena za sposobno za delo, ni mogoče izključiti, da je zdravstveno stanje zadevne osebe drugačno od stanja, ugotovljenega pri pregledu pri neodvisnem zdravniku, in da je zadevna oseba nezmožna za delo določeno kratko obdobje, in to kljub dejstvu, da sta to nezmožnost povzročila ista bolezen, kot je bila preučena pri pregledu pri neodvisnem zdravniku, ali poslabšanje njenega zdravstvenega stanja, ki bi ga lahko presodil samo zdravnik.

(Glej točke 48, 53 in 57.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 9. december 2008, T proti Komisiji, F‑106/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑419 in II‑A‑1‑2315, točka 116.

4.      Prošnjo za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov mora načeloma predložiti zainteresirani uradnik. Če ni izjemnih okoliščin, mu institucija ni dolžna spontano odobriti svoje pomoči. Institucija je namreč lahko le v takih izjemnih okoliščinah dolžna, da brez predhodne prošnje zadevne osebe, torej na lastno pobudo, izvede določen ukrep pomoči.

(Glej točko 65.)

Napotitev na:

Sodišče: 12. junij 1986, Sommerlatte proti Komisiji, 229/84, Recueil, str. 1805, točka 20;

Sodišče za uslužbence: 31. maj 2006, Frankin in drugi proti Komisiji, F‑91/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑25 in II‑A‑1‑83, točki 23 in 24; 13. januar 2010, A in G proti Komisiji, F‑124/05 in F‑96/06, točka 217.