SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 28. februarja 2013

Zadeva F‑33/12

Jean Pepi

proti

Izvajalski agenciji Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA)

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Pomožni pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv ob zaposlitvi – Členi 3a, 3b in 86 PZDU – ERCEA – Notranja pravila o razvrstitvi v naziv pogodbenih uslužbencev“

Objet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero J. Pepi predlaga razveljavitev pogodbe, podpisane 3. oktobra 2011 z Izvajalsko agencijo Evropskega raziskovalnega sveta (ERCEA), v delu, v katerem je bil z njo razvrščen v naziv 10, plačilni razred 1, funkcionalne skupine III, in naložitev ERCEA plačilo odškodnine za zatrjevano škodo.

Odločitev: Tožba se zavrne kot očitno nedopustna. Tožeča stranka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila ERCEA. Svet Evropske unije, intervenient, nosi svoje stroške.

Povzetek

Uradniki – Enako obravnavanje – Različno obravnavanje različnih kategorij uslužbencev na področju jamstev iz Kadrovskih predpisov in ugodnosti socialne varnosti – Neobstoj diskriminacije

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 3a in 3b; Direktiva Sveta 1999/70)

Ker lahko zakonodajalec Unije svobodno oblikuje nove kategorije uslužbencev, ki izpolnjujejo upravičene potrebe uprave Unije, različnih statusov, ki jih imajo različne kategorije oseb, ki jih zaposluje Unija, bodisi uradniki bodisi različne kategorije uslužbencev, za katere veljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, ni mogoče izpodbijati, saj opredelitev vsake od teh kategorij ustreza upravičenim potrebam uprave Unije in naravi stalnih ali začasnih nalog, ki jih mora uprava opravljati. Zato ni mogoče šteti za diskriminacijo dejstva, da nekatere kategorije oseb, ki jih zaposluje Unija, lahko uživajo jamstva glede trajanja zaposlitve ali finančne ugodnosti, ki niso dodeljene drugim kategorijam.

Natančneje, razlike v pogojih zaposlitve med pogodbenimi uslužbenci v smislu člena 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in pomožnimi pogodbenimi uslužbenci iz člena 3b navedenih pogojev upravičujejo različno razvrstitev v naziv in s tem različno raven osebnih prejemkov. Relativna negotovost njihove zaposlitve lahko tako upravičuje, da so pomožni pogodbeni uslužbenci bolje razvrščeni v naziv kot pogodbeni uslužbenci v smislu člena 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Iz navedenega izhaja, da ne gre za vprašanje neenakega obravnavanja, tudi če pogodbeni uslužbenci v smislu navedenega člena 3a in pogodbeni uslužbenci v smislu navedenega člena 3b iz iste funkcionalne skupine opravljajo iste naloge in če se za zaposlitev teh dveh kategorij pogodbenih uslužbencev v isti funkcionalni skupini zahteva enaka raven izobrazbe in delovnih izkušenj.

Poleg tega ker položaj pogodbenih uslužbencev v smislu člena 3a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ni primerljiv s položajem pomožnih pogodbenih uslužbencev, tudi ne gre za vprašanje kršitve Direktive 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP.

(Glej točke 40, 41, 43, 44 in 58.)

Napotitev na:

Sodišče: 6. oktober 1983, Celant in drugi/Komisija, od 118/82 do 123/82, točka 22;

Sodišče prve stopnje: 30. september 1998, Ryan/Računsko sodišče, T‑121/97, točki 98 in 104;

Splošno sodišče Evropske unije: 21. september 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, točka 83 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 19. oktober 2006, De Smedt/Komisija, F‑59/05, točki 71 in 76; 12. marec 2009, Arpaillange in drugi/Komisija, F‑104/06, točke 60, 61 in 63.