Zadeva T-42/07

The Dow Chemical Company in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg butadienskega kavčuka in emulzijskega stiren-butadienskega kavčuka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Odgovornost za kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Obteževalne okoliščine“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo

(člena 81 ES in 82 ES)

2.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Diskrecijska pravica Komisije

(člena 81 ES in 82 ES)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena

(člen 81(1) ES)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Ocenitev dejanske sposobnosti povzročiti škodo na prizadetem trgu

(člena 81 ES in 82 ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, od prvega do četrtega in šesti odstavek)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja glede na naravo kršitve – Zelo resne kršitve

(člen 81 ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe

(člena 81 ES in 82 ES)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Razdelitev zadevnih podjetij v različne kategorije – Upoštevani promet

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračilnost globe

(člen 81 ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

9.      Postopek – Stroški – Stroški, ki se povrnejo – Pojem

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 91)

1.      V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja ovrgljiva domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične. Komisija bo tako lahko matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če ta matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

Tako je naloga matične družbe, da ovrže domnevo s tem, da dokaže, da njena hčerinska družba samostojno določa svojo poslovno politiko, tako da z njo ne tvori enega gospodarskega subjekta in torej enega podjetja v smislu člena 81 ES. Natančneje, matična družba mora predložiti vse dokaze o organizacijskih, poslovnih in pravnih povezavah med njo in njenimi hčerinskimi družbami, ki bi po njenem mnenju lahko pokazali, da ne sestavljajo enotnega gospodarskega subjekta. Splošno sodišče mora namreč pri presoji upoštevati vse predložene dokaze, katerih narava in pomembnost se lahko glede na posebnosti vsake obravnavane zadeve spreminjata.

(Glej točke 56, 58 in 59.)

2.      Odgovornost za kršitev konkurenčnih pravil je mogoče pripisati matični družbi, o uporabi te možnosti pa presoja Komisija. Zgolj to, da je Komisija v okviru prejšnjih odločitev menila, da okoliščine zadeve niso upravičevale pripisa odgovornosti za ravnanje hčerinske družbe matični družbi, ne pomeni, da mora enako presoditi tudi v okviru poznejših odločitev.

(Glej točko 75.)

3.      V zvezi z dokaznim bremenom glede kršitve člena 81(1) ES mora Komisija dokazati ne samo obstoj omejevalnega sporazuma, ampak tudi njegovo trajanje. Za izračun trajanja kršitve, katere namen je omejevanje konkurence, je treba določiti, kako dolgo je obstajal sporazum, to je obdobje od njegove sklenitve do njegovega prenehanja. Če ni dokazov, s katerimi bi Komisija neposredno dokazala trajanje kršitve, mora predložiti vsaj dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno blizu, da razumno omogočajo sklep, da je kršitev trajala brez prekinitve med dvema točno določenima datumoma.

To ni podano, če Komisija ni navedla nič konkretnega, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati, da je v zadevnem obdobju obstajalo soglasje volje zadevnega podjetja in preostalih članov kartela in če iz dokumentov, predloženih v obravnavo, ni razvidno, da bi v razmerju do zadevnega podjetja eden od članov kartela izrazil voljo, ki bi se nanašala na protikonkurenčni cilj.

Zgolj to, da je družba, ki je bila članica kartela, enega od zaposlenih napotila na delo v drugo družbo, samo po sebi ne more pomeniti, da je ta druga družba samodejno postala članica kartela. V teh okoliščinah namreč ni mogoče izključiti možnosti, da se zadevni zaposleni odloči, da družbe, v katero je bil napoten, ne vključi v protikonkurenčno ravnanje, ali da ta družba sprejme ukrepe, ki omogočijo, da se izogne takemu ravnanju. V tem primeru je naloga Komisije, da dokaže, da je družba v zadevnem obdobju na podlagi informacij, ki jih je ta zaposleni pridobil ob opravljanju svojih prejšnjih funkcij, izvajala dogovore, ki so bili sprejeti v okviru kartela, in da zato na trgu ni delovala samostojno.

(Glej točke 88, 89, od 91 do 93 in 95.)

4.      V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ se razlikuje med manjšimi kršitvami, resnimi kršitvami in zelo resnimi kršitvami (točka 1 A, prvi in drugi odstavek, Smernic). Poleg tega se razlikovanje med podjetji opravi zato, da bi se v skladu s točko 1 A, tretji, četrti in šesti odstavek, Smernic določil vsakokratni prispevek k uspehu kartela posameznega podjetja glede na dejansko gospodarsko zmožnost zaradi njegove uvrstitve v ustrezno skupino.

Posamičen prispevek vsakega podjetja – izražen v dejanski gospodarski zmožnosti – k uspehu kartela je treba razlikovati od konkretnega učinka kršitve, na katerega se nanaša točka 1 A, prvi odstavek, Smernic. V zadnjem primeru se konkretni vpliv kršitve, če je izmerljiv, upošteva za uvrstitev kršitve med manjše, resne ali zelo resne kršitve. Posamični prispevek vsakega podjetja pa se upošteva pri ponderiranju zneskov, ki so bili določeni glede na težo kršitve.

Zato lahko Komisija, tudi če ni podan konkreten in izmerljiv vpliv kršitve, v skladu s točko 1 A, tretji, četrti in šesti odstavek, Smernic – in po tem, ko kršitev opredeli kot manjšo, resno ali zelo resno – odloči, da bo zadevna podjetja različno obravnavala.

(Glej točke od 122 do 124.)

5.      Iz opisa zelo resnih kršitev v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ, izhaja, da je mogoče sporazume oziroma usklajena ravnanja, ki se nanašajo predvsem na določitev ciljnih cen oziroma razdelitev tržnih deležev, le na podlagi njihove narave opredeliti kot „zelo resne“ in Komisiji ni treba dokazati, da je kršitev konkretno vplivala na trg. Poleg tega so horizontalni sporazumi o cenah ena najhujših kršitev konkurenčnega prava in jih je zato mogoče opredeliti za zelo resne.

(Glej točko 126.)

6.      V okviru upravnega postopka pred Komisijo je pravica do izjave načelo, ki zahteva zlasti, da so v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, zoper katero namerava izreči sankcijo za kršitev pravil o konkurenci, navedeni vsi bistveni elementi, ki se mu očitajo, kot so očitana dejstva, opredelitev, ki je v zvezi z njimi podana, in dokazi, na katere se opira Komisija, zato da bi lahko to podjetje učinkovito uveljavljalo vse trditve v okviru upravnega postopka, ki poteka proti njemu. Kar natančneje zadeva določitev globe, Komisija, če v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navede, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti globe, ter poda glavne pravne in dejanske elemente, zaradi katerih je lahko naložena globa, kot sta teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je kršitev storjena naklepno ali malomarno, izpolnjuje svojo obveznost spoštovanja pravice omenjenih podjetij do izjave. S tem jim da potrebne elemente za obrambo ne samo proti ugotovitvi kršitve, ampak tudi proti naložitvi globe.

(Glej točko 128.)

7.      Kadar Komisija zaradi določitve zneska globe zaradi kršitve člena 81(1) ES zadevna podjetja razdeli v kategorije, mora biti določitev pragov za vsako od tako določenih kategorij dosledna in objektivno utemeljena. Poleg tega med elemente presoje teže kršitve glede na okoliščine primera sodita količina in vrednost blaga, ki je predmet kršitve, ter velikost in gospodarska moč podjetja, tako pa tudi vpliv, ki ga to lahko ima na upoštevnem trgu. Po eni strani je iz tega mogoče sklepati, da Komisija pri določitvi zneska globe lahko upošteva celoten promet podjetja, ki je podatek, čeprav približen in nepopoln, o velikosti in gospodarski moči podjetja, kot tudi delež prometa, ustvarjenega s prodajo blaga, ki je predmet kršitve, ki je podatek o obsegu kršitve. Po drugi strani se da iz tega sklepati, da se niti enemu niti drugemu od teh podatkov o prometu ne sme pripisati nesorazmeren pomen glede na druge elemente presoje, tako da določitev ustreznega zneska globe ne more biti rezultat preprostega izračuna na podlagi skupnega prometa.

Če je treba za določitev razmerja med globami, ki se bodo naložile, uporabiti podatek o prometu podjetij, ki so bila udeležena pri isti kršitvi, je treba obdobje, ki se bo upoštevalo, omejiti tako, da bodo pridobljeni podatki čim bolj primerljivi. Torej lahko podjetje zahteva, da Komisija glede njega uporabi drugo obdobje, kot ga je uporabila na splošno, le če dokaže, da promet, ki ga je ustvarilo v tem zadnjenavedenem obdobju, iz razlogov, ki so lastni temu podjetju, ne odseva njegove dejanske velikosti in gospodarske moči niti obsega kršitve, ki jo je storilo.

(Glej točki 131 in 133.)

8.      Pristojnost Komisije, da podjetjem, ki namerno ali iz malomarnosti kršijo določbe člena 81 ES, naloži globe, je eno od sredstev, ki jih ima za izvajanje naloge nadzora, ki ji jo podeljuje pravo Skupnosti, kar vključuje nalogo izvajanja splošne politike, katere namen je, da se na področju konkurence uporabljajo načela, ki jih določa Pogodba, in da se v tem smislu usmerja ravnanje podjetij. Torej mora Komisija pri presoji teže kršitve zaradi določitve zneska globe zagotoviti odvračilen učinek svojega ukrepa, zlasti pri vrstah kršitev, ki so posebno škodljive za uresničitev ciljev Skupnosti.

Na podlagi tega se zahteva, da se globa prilagodi, da bi se upošteval zaželeni učinek na podjetje, ki mu je naložena, in to tako, da globa – v skladu z zahtevami, ki izhajajo po eni strani iz nujnosti, da se zagotovi učinkovitost globe, in po drugi strani iz spoštovanja načela sorazmernosti – zlasti z vidika finančnih sposobnosti zadevnega podjetja ni nepomembna ali, nasprotno, pretirana. Veliko podjetje, ki ima precejšnja finančna sredstva glede na druge udeležence kartela, lahko lažje pridobi potrebna sredstva za plačilo globe, kar z vidika zadostne odvračilnosti globe utemeljuje izrek sorazmerno višje globe – med drugim z uporabo določenega množitelja – kot se za isto kršitev izreče podjetju, ki takih sredstev nima. Zlasti je za določitev globe pomembno upoštevati skupni promet vsakega podjetja, udeleženega v omejevalnem sporazumu.

Cilj doseganja odvračilnega učinka, ki ga ima Komisija pravico uresničevati, ko določa znesek globe, je namenjen temu, da se zagotovi, da podjetja spoštujejo pravila o konkurenci, ki so za izvajanje njihovih dejavnosti znotraj Skupnosti ali Evropskega gospodarskega prostora določena s Pogodbo. Iz navedenega je mogoče sklepati, da se faktor za odvračanje, ki ga je mogoče vključiti v izračun globe, določi tako, da se upošteva veliko elementov, ne pa le poseben položaj zadevnega podjetja. To načelo velja med drugim takrat, kadar Komisija določi odvračilni množitelj, ki se uporabi za globo, naloženo podjetju.

(Glej točke od 148 do 151.)

9.      Stroški, ki so zadevnim podjetjem nastali v zvezi s pridobitvijo bančnega jamstva, s katerim je krit znesek globe, ki jim je bila naložena, niso nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka, in zato ne spadajo med stroške, ki se povrnejo, v smislu člena 91 Poslovnika.

(Glej točko 172.)