Zadeva T‑161/18
Anthony Braesch in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 24. februarja 2021
„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Pomoč za preventivno prestrukturiranje banke Banca Monte dei Paschi di Siena – Faza predhodne preučitve – Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom – Ugovor nedopustnosti – Zadevna stranka – Pravni interes – Procesno upravičenje – Dopustnost“
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preiskava s strani Komisije – Upravni postopek – Zadevna stranka v smislu člena 108(2) PDEU – Pojem – Imetniki obveznic, ki se sklicujejo na bistveno gospodarsko izgubo zaradi ukrepov pomoči – Vključitev – Zahteva
(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 1(h))
(Glej točke od 35 do 41.)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Nujnost obstoječega in dejanskega interesa – Presoja ob vložitvi tožbe – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Dokazno breme
(členi 107(3)(b), 108(2) in 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 1(h))
(Glej točke 45, 46 in 51.)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, ki lahko daje prednost tožeči stranki, v okviru postopka pred nacionalnimi sodišči – Dopustnost – Možnost sodišča Unije, da presodi verjetnost utemeljenosti tožbe pred nacionalnim sodiščem – Izključitev
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke 47, 48, 52 in 53.)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Sklep Komisije o ugotovitvi skladnosti državne pomoči z notranjim trgom brez začetka formalnega postopka preiskave – Tožba zadevnih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Tožba zaradi varstva procesnih pravic zadevnih strank – Dopustnost – Razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati
(člena 108(2) in (3) ter 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 806/2014; Uredba Sveta št. 2015/1589, členi 1(h), 4(3) in (4) ter 6(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/59)
(Glej točke od 59 do 64.)
Povzetek
Italijanska banka Banca Monte dei Paschi di Siena (v nadaljevanju: banka BMPS) je leta 2008 izvedla povečanje kapitala za 950 milijonov EUR, ki ga je v celoti financirala družba J. P. Morgan Securities Ltd (v nadaljevanju: JPM), na podlagi pogodb, ki sta jih ti sklenili (v nadaljevanju: pogodbe FRESH). Družba JPM je sredstva, potrebna za financiranje te transakcije, pridobila od družbe Mitsubishi UFJ Investor Services & Banking (Luxembourg) SA (v nadaljevanju: MUFJ), ki je v ta namen izdala obveznice, imenovane FRESH, v višini 1 milijarde EUR. Imetniki teh obveznic prejemajo pristojbine v obliki kuponov, ki jim jih posreduje družba MUFJ.
Banka BMPS je konec leta 2016 vložila prošnjo za izredno javno finančno pomoč v obliki preventivne dokapitalizacije na podlagi italijanske zakonodaje. Italijanski organi so na podlagi te prošnje Evropski komisiji priglasili pomoč za dokapitalizacijo banke BMPS v višini 5,4 milijarde EUR. To pomoč bi bilo treba prišteti individualni likvidnostni pomoči v višini 15 milijard EUR v korist banke BMPS, ki jo je Komisija začasno odobrila s sklepom z dne 29. decembra 2016.
Komisija je s sklepom z dne 4. julija 2017 po fazi predhodne preučitve odobrila tako likvidnostno pomoč v višini 15 milijard EUR v korist banke BMPS, kot pomoč za njeno preventivno dokapitalizacijo v višini 5,4 milijarde EUR (v nadaljevanju: sklep o nenasprotovanju). Ti ukrepi pomoči, skupaj z načrtom prestrukturiranja in zavezami, ki so jih predložili italijanski organi, so bili zaradi finančne stabilnosti obravnavani kot državna pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom.(1)
Ker so imetniki obveznic FRESH (v nadaljevanju: tožeče stranke) menili, da je razveljavitev pogodb FRESH izhajala iz načrta prestrukturiranja, ki je spremljal ukrepe pomoči, in da so zaradi te razglasitve ničnosti utrpeli znatno gospodarsko izgubo, so vložili tožbo za razglasitev ničnosti sklepa Komisije o nenasprotovanju. Komisija je vložila ugovor nedopustnosti, ker tožeče stranke nimajo niti pravnega interesa niti procesnega upravičenja v smislu člena 263 PDEU.
Tretji razširjeni senat Splošnega sodišča je zavrnil ugovor nedopustnosti Komisije. Splošno sodišče mora v sodbi v tem novem dejanskem okviru uporabiti sodno prakso, ki določa pogoje za dopustnost ničnostne tožbe, ki jo zainteresirane stranke vložijo zoper sklep Komisije o nenasprotovanju priglašeni pomoči.
Presoja Splošnega sodišča
Glede na to, da se ničnostna tožba nanaša na sklep Komisije o nenasprotovanju v smislu člena 4(3) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU(2), Splošno sodišče najprej poudarja, da sta tako pravni interes tožečih strank kot njihovo procesno upravičenje za razglasitev ničnosti tega sklepa odvisna od tega, ali so te stranke opredeljene kot „zainteresirane stranke“, ki lahko sodelujejo v formalnem postopku preiskave državnih pomoči.
V Uredbi o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU(3) je pojem „zainteresirana stranka“, ki je sinonim pojma zadevna stranka v smislu člena 108(2) PDEU, opredeljen med drugim kot oseba, podjetje ali združenje podjetij, na interese katerih bi lahko dodelitev pomoči vplivala. Ker se ta pojem v sodni praksi razlaga široko, lahko zajema vse osebe, ki lahko dokažejo, da bi lahko dodelitev državne pomoči konkretno vplivala na njihov položaj.
Splošno sodišče s tega vidika meni, da so tožeče stranke pravno zadostno dokazale, da lahko dodelitev zadevnih ukrepov pomoči in s tem sprejetje izpodbijanega sklepa konkretno vpliva na njihov položaj, tako da jih je treba opredeliti kot „zainteresirane stranke“. Splošno sodišče v zvezi s tem poudarja, da so zaveze italijanskih organov glede načrta prestrukturiranja, ki naj bi po mnenju tožečih strank imetnikom obveznic FRESH povzročile veliko gospodarsko izgubo, sestavni del priglašenih ukrepov pomoči, tako da se sklep o nenasprotovanju nanaša na te ukrepe in te zaveze kot celoto. Ker je bilo s tem sklepom izvajanje navedenih ukrepov pomoči dovoljeno, hkrati pa so te zaveze postale zavezujoče, vsi ti elementi nujno vplivajo na položaj tožečih strank, slednje pa lahko branijo svoje interese le tako, da predlagajo razglasitev ničnosti tega sklepa v celoti.
Dalje, Splošno sodišče analizira pravni interes in procesno upravičenje tožečih strank v zvezi s sklepom o nenasprotovanju.
Prvič, Splošno sodišče trdi, da imajo tožeče stranke kot zainteresirane stranke pravni interes za razglasitev ničnosti sklepa o nenasprotovanju, katerega vsebina je tesno povezana z zavezami italijanskih organov v zvezi z načrtom prestrukturiranja banke BMPS. Razglasitev njegove ničnosti bi jim namreč lahko prinesla korist, če bi vodila do začetka formalnega postopka preiskave, v okviru katerega bi tožeče stranke imele možnost podati pripombe in tako vplivati na presojo Komisije v zvezi z združljivostjo priglašenih ukrepov pomoči z notranjim trgom. Poleg tega bi razglasitev ničnosti sklepa o nenasprotovanju lahko vplivala na izid tožbe, ki so jo tožeče stranke vložile pri luksemburških sodiščih zoper odpoved pogodb FRESH.
Drugič, Splošno sodišče meni, da imajo tožeče stranke tudi procesno upravičenje za vložitev ničnostne tožbe zoper sklep o nenasprotovanju v delu, v katerem so zadevni ukrepi pomoči razglašeni za združljive z notranjim trgom, ne da bi se začel formalni postopek preiskave. V zvezi s tem Splošno sodišče poudarja, da se na vsako zainteresirano stranko v smislu Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU(4) tak sklep neposredno in posamično nanaša. Osebe, ki so upravičene do procesnih pravic iz člena 108(2) PDEU in te uredbe,(5) lahko namreč njihovo spoštovanje dosežejo le, če imajo možnost, da sklep o nenasprotovanju izpodbijajo pred sodiščem Unije. Zato poseben status zainteresiranih strank v smislu Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU v povezavi s specifičnim predmetom tožbe zadostuje za individualizacijo tožečih strank, ki izpodbijajo sklep o nenasprotovanju, v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU. Zato imajo tožeče stranke procesno upravičenje.