Language of document : ECLI:EU:T:2012:496

Zadeva T‑139/09

Francoska republika

      proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Sektor sadja in zelenjave – ‚Načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih‘ za podporo francoskemu trgu sadja in zelenjave – Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom – Pojem državne pomoči – Državna sredstva – Sofinanciranje, ki ga zagotavljajo oseba javnega prava in organizacije proizvajalcev iz prostovoljnih prispevkov – Trditve, ki niso bile navedene v upravnem postopku – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. septembra 2012

1.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči

(člena 87 ES in 253 ES)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije, s katero je ugotovljeno, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom – Obveznost obrazložitve – Obseg – Presoja pojma državnih sredstev pri hkratnem financiranju iz državnih prispevkov in prostovoljnih sektorskih prispevkov

(člen 87 ES)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Preizkus zakonitosti glede na podatke, ki so bili na voljo ob izdaji odločbe – Obveznost sodelovanja države članice

(člen 87 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 13(1))

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev

(člen 87 ES)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Ukrepi, ki so hkrati financirani iz državnih prispevkov in prostovoljnih sektorskih prispevkov – Upoštevno merilo – Stopnja vplivanja javnega organa na opredelitev ukrepov, ki jih financira sektor, in na podrobna pravila njihovega financiranja

(člen 87 ES)

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 37 do 39.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 41 do 46.)

3.      Država članica, ki dodeli ali želi dodeliti pomoči z odstopanjem od pravil Pogodbe, ima obveznost sodelovanja s Komisijo v okviru postopka, v katerem sodeluje in v skladu s katerim je med drugim dolžna posredovati vse podatke, na podlagi katerih lahko ta institucija preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo zaprošene izjeme. Zakonitost odločbe na področju državnih pomoči je torej treba presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko je odločbo izdala. Iz tega je razvidno, da je treba, ker pojem državna pomoč ustreza objektivnemu stanju, ki se presoja na dan, ko Komisija sprejme odločbo, pri tem sodnem nadzoru upoštevati presojo, ki se opravi ta dan. Tako se lahko Komisija, kadar nima nasprotujočih si podatkov udeleženih strank, opre na dejstva, čeprav napačna, ki jih ima na voljo ob sprejetju končne odločbe, če je bilo upoštevno dejansko stanje predmet odredbe o predložitvi potrebnih podatkov, ki jo je Komisija naslovila na državo članico.

Enako je razvidno iz določb člena 13(1) Uredbe Sveta 659/1999 o uporabi člena 88 ES, v skladu s katerim Komisija po koncu formalnega postopka preiskave v zvezi z nezakonito pomočjo sprejme odločbo na podlagi razpoložljivih informacij, med drugim tistih, ki jih predloži država članica v odgovoru na poziv Komisije, naj predloži informacije.

V tem okviru in na podlagi načela učinkovitosti upravnega postopka država članica ne more v sodnem postopku izpodbijati vsebine pripomb glede dejstev, ki jih je zainteresirana tretja oseba predložila v upravnem postopku, ki so ji bile posredovane.

(Glej točke 52, 53 in 55.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 57 do 60.)

5.      Če se sistem subvencij za nekatere gospodarske subjekte nekega sektorja v celoti ali deloma financira iz prispevkov, ki jih zadevnim gospodarskim subjektom naloži javni organ, to samo po sebi ne omogoča ugotovitve, da ta sistem ni pomoč, ki jo dodeli država v smislu člena 87(1) ES.

Po drugi strani ni mogoče šteti, da se za državna sredstva štejejo skladi, katerih sredstva zberejo javni organi prek prispevkov izključno gospodarskih subjektov, ki so prejemniki zadevnega ukrepa, vendar nikoli niso bili na voljo nacionalnim organom, in ki so bili namenjeni za financiranje ukrepov, ki so jih določili gospodarski subjekti.

Upoštevno merilo za ugotavljanje, ali so sredstva javna, je torej, ne glede na njihov prvotni izvor, pomembnost vloge javnih organov pri določanju zadevnih ukrepov in podrobnih pravil njihovega financiranja. Zgolj zaradi okoliščine, da so prispevki zadevnih gospodarskih subjektov, namenjeni delnemu financiranju zadevnih ukrepov, le prostovoljni, in ne obvezni, to načelo ne more biti vprašljivo. Vloga javnih organov v zvezi s temi prispevki je lahko pomembna tudi, če ti prispevki niso obvezni.

Splošno sodišče mora presojo vloge javnih organov pri določitvi spornih ukrepov, ki se financirajo prek javnih organov in s prostovoljnimi prispevki organizacij proizvajalcev, opraviti celovito, ne glede na način financiranja, ker so javni in zasebni prispevki združeni v operativnem skladu.

Ker je za opredelitev teh ukrepov in podrobnih pravil njihovega financiranja pristojna oseba javnega prava gospodarske in poslovne narave, ki jo nadzoruje država, in imajo upravičenci ukrepov s tem, da sprejmejo ali zavrnejo vplačilo sektorskih prispevkov, ki jih določi ta oseba, zgolj možnost sodelovanja v sistemu, ki ga je ta oseba določila, je treba ugotoviti, da so navedeni ukrepi državne pomoči v smislu člena 87(1) ES.

(Glej točke od 61 do 64, 66 in 88.)