Zadeva T-143/06

MTZ Polyfilms Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz folij iz polietilen tereftalata s poreklom iz Indije – Uredba, s katero se končuje začasni vmesni pregled – Zaveza glede minimalnih uvoznih cen – Določitev izvozne cene – Uporaba metodologije, ki se razlikuje od tiste, ki je bila uporabljena med prvotno preiskavo – Izbira pravne podlage – Člena 2(8) in (9) ter 11(3) in (9) Uredbe (ES) št. 384/96“

Povzetek sodbe

Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Pregled elementov, na podlagi katerih je bila določena protidampinška dajatev – Metoda za določitev izvozne cene

(člen 5 ES; Uredba Sveta št. 384/96, člena 2(8) in (9) ter 11(3) in (9))

Člen 11(3) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 ne določa, da lahko Svet pri vmesnem pregledu, tako da se sklicuje na potrebnost presoje cen zadevnih izvoznikov v prihodnosti, uporabi metodologijo za določanje izvoznih cen, ki ni v skladu z zahtevami člena 2(8) in (9) osnovne uredbe. Iz člena 11(9) osnovne uredbe je namreč razvidno, da morajo institucije pri pregledu praviloma uporabiti isto metodologijo, ki vključuje tudi metodologijo za določanje izvoznih cen na podlagi člena 2(8) in (9) osnovne uredbe, kot pri prvotni preiskavi, na podlagi katere je bila protidampinška dajatev določena .

Ta določba določa izjemo, ki institucijam dovoljuje uporabo metodologije, ki je drugačna od tiste, ki je bila uporabljena pri prvotni preiskavi, le, če so se okoliščine spremenile, pri čemer gre za izjemo, ki jo je v vsekakor treba razlagati ozko. Poleg tega je iz člena 11(9) osnovne uredbe razvidno, da mora uporabljena metodologija upoštevati določbe členov 2 in 17 osnovne uredbe.

Poleg tega je polni učinek člena 11(3) osnovne uredbe zagotovljen z dejstvom, da imajo institucije široko diskrecijsko pravico, ki pri preizkusu potrebe po ohranitvi obstoječih ukrepov vključuje možnost sklicevanja na presojo politike cen zadevnih izvoznikov v prihodnosti. Nasprotno, ko je bil preizkus te potrebe opravljen in ko so se institucije odločile spremeniti obstoječe ukrepe, jih pri opredelitvi novih ukrepov zavezuje člen 11(9) osnovne uredbe, ki jim podeljuje izrecno pravico in dolžnost uporabiti metodologijo, določeno v členu 2 iste uredbe.

Iz tega izhaja, na eni strani, da pri določitvi izvozne cene domnevna možnost, da institucije opravijo analize za prihodnost, ni nujna za zagotovitev polnega učinka člena 11(3) osnovne uredbe in jo člen 11(9) iste uredbe celo izključuje ter, na drugi strani, da domnevna možnost, ki implicitno izhaja iz prve od teh določb, ne more prevladati nad izrecnimi pooblastili, ki jih v povezavi s členom 2 osnovne uredbe določa druga od teh določb. Člena 11(3) osnovne uredbe zato ni mogoče uporabiti kot pravne podlage, ki institucijam dovoljuje, da pri določitvi izvozne cene ne uporabijo metodologije, določene v členu 2(8) in (9) osnovne uredbe.

(Glej točke 41, 42, 45 in od 48 do 51.)