SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 5. novembra 2013

Zadeva F‑105/12

Brigitte Knöll

proti

Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Nepodaljšanje pogodbe – Zavrnitev ponudbe pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Razglasitev ničnosti s strani Sodišča za uslužbence – Izvršitev sodbe Sodišča za uslužbence“

Predmet:      Tožba, ki je vložena na podlagi člena 270 PDEU in s katero B. Knöll predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe z dne 28. novembra 2011, s katero ji je Evropski policijski urad (Europol) dodelil znesek 20.000,00 EUR za izvršitev sodbe Sodišča za uslužbence z dne 29. junija 2010 v zadevi Knöll proti Europolu (F‑44/09, v nadaljevanju: sodba z dne 29. junija 2010).

Odločitev:      Odločba z dne 28. novembra 2011, s katero je Evropski policijski urad B. Knöll dodelil znesek 20.000 EUR, da bi se izvršila sodba Sodišča za uslužbence v zadevi Knöll proti Europolu (F‑44/09), se razglasi za nično. Evropski policijski urad nosi svoje stroške in stroške in naloži se mu plačilo stroškov B. Knöll.

Povzetek

Tožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Načelo dobrega upravljanja – Posebne težave – Pravično nadomestilo za škodo, ki je bila tožeči stranki povzročena zaradi akta, razglašenega za ničnega – Pogoji

(člen 266 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)

Pravila o izvršitvi ničnostnih sodb je treba razlagati, zlasti kadar gre za sodbo s področja javnih uslužbencev, ob upoštevanju člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa načelo dobrega upravljanja, in zlasti v skladu z odstavkom 1 navedenega člena o pravici vsakogar, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.

Le kadar izvršitev ničnostne sodbe pomeni posebno težavo, lahko zadevna institucija sprejme odločitev, s katero je mogoče pravično nadomestiti škodo, ki za zadevno stranko nastane z odločbo, ki je bila razglašena za nično, in lahko v tem okviru z njo začne dialog, v katerem poskuša doseči sporazum o pravičnem nadomestilu za nezakonitost, katere žrtev je bila.

Kadar je odločba uprave s sodbo sodišča Unije razglašena za nično zaradi kršitve pravice do obrambe, mora zadevna uprava dokazati, da je sprejela vse razpoložljive ukrepe, s katerimi bi lahko izničila učinke te nezakonitosti, ki jo je ugotovilo sodišče. Ni dovolj, da uprava zgolj trdi, da žrtve te kršitve temeljne pravice ni več mogoče vrniti v položaj, v katerem bi lahko uveljavljala svojo pravico do obrambe, še zlasti zaradi odločitev, ki jih je sama sprejela v zvezi s tem. Sprejetje takega načina ravnanja bi povsem odvzelo pomen obveznosti zagotovitve spoštovanja pravice do obrambe na prvem mestu in tudi obveznosti izvršitve sodbe, s katero je ugotovljena kršitev te pravice. Le kadar je iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni upravi, objektivno težko ali celo nemogoče izničiti učinke kršitve pravice do obrambe, ugotovljene z ničnostno sodbo, lahko ta sodba privede do plačila nadomestila za škodo.

(Glej točke 39, 40 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče za javne uslužbence: 24. junij 2008, Andres in drugi proti ECB, F‑15/05, točka132 in navedena sodna praksa.