Pritožba, ki jo je Meta Platforms Ireland Ltd, nekdanja Facebook Ireland Ltd, vložila 3. avgusta 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 24. maja 2023 v zadevi T-451/20, Meta Platforms Ireland/Komisija
(Zadeva C-497/23 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Meta Platforms Ireland Ltd, nekdanja Facebook Ireland Ltd (zastopniki: D. Jowell KC, D. Bailey, Barrister-at-Law, J Aitken, D. Das, S. Malhi in R. Haria, Solicitors, T. Oeyen, avocat)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
izpodbijano sodbo razveljavi;
sklep Komisije C(2020) 3011 final z dne 4. maja 2020 v zvezi s postopkom na podlagi člena 18(3) in člena 24(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (Zadeva AT.40628 – Prakse družbe Facebook v zvezi s podatki), kakor je bil spremenjen s sklepom Komisije C(2020) 9231 final z dne 11. decembra 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), razglasi za ničen;
ali, podredno:
vrne zadevo v zvezi z drugim in tretjim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti Splošnemu sodišču v ponovno razsojanje; in
Komisiji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in sklep o stroških v izpodbijani sodbi prilagodi tako, da bo upoštevan izid pritožbe.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja naslednje razloge.
Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno zavrnilo drugi tožbeni razlog in napačno uporabilo pravo, ker je v točkah od 132 do 155 razsodilo, da so iskalni izrazi iz točk 132 in 149 izpodbijane sodbe v skladu z načelom nujnosti iz člena 18(1) in (3) Uredbe št. 1/2003.1 Natančneje:
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v točkah 134, 138, 140, 143 in 146 izpodbijane sodbe, ker je v bistvu ugotovilo, da je bilo načelo nujnosti spoštovano zgolj zato, ker je Komisija lahko razumno domnevala, povsem abstraktno, da bi lahko na podlagi iskalnih izrazov ugotovila, ali je prišlo do ravnanja iz točke 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Splošno sodišče ni pripisalo nobenega (oziroma zadostnega) pomena dejstvu, da bi neupravičeno splošni iskalni izrazi, ki jih je izbrala Komisija in bi bili uporabljeni za vse skrbniške dokumente v celotnem obdobju, vodili do velike večine dokumentov ki ne bi imeli nikakršne povezave s preiskavo (in mnogi od njih bi vsebovali občutljive osebne ali poslovno zaupne informacije), v okoliščinah, v katerih se je Komisija vnaprej zavedala, da bo tako.
Splošno sodišče je kršilo obveznost obrazložitve v zvezi z alternativnim in sorazmernejšim iskanjem v točki 136 izpodbijane sodbe ter tudi v točkah 140, 143 in 146, ki se zgolj navzkrižno sklicujejo na točko 136.
Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v točki 150 izpodbijane sodbe, ker je razsodilo, da se dokumenti lahko štejejo za nepomembne za preiskavo „šele potem, ko so bili iskalni izrazi uporabljeni v zbirkah podatkov tožeče stranke“. V praksi se s takšnim pristopom tvega, da se načelo nujnosti izvzame iz sodnega nadzora. S takim pristopom se Komisiji dejansko daje diskrecijsko pravico, ki je neomejena, zaradi česar je načelo nujnosti odvečno. Gre za napačno razlago pravnega načela nujnosti (in sorazmernosti), da se organu za veliko število dokumentov dovoli uporabo iskalnih izrazov, ki so očitno presplošni, ki zaradi česar se kot rezultat ustvari ogromno nepomembnih in zaupnih dokumentov. V točki 150 je Splošno sodišče tudi prezrlo in izkrivilo pravi pomen pritožničinih dokazov, da se je Komisija vnaprej zavedala, da bo njeno iskanje zajelo veliko večino nepomembnih dokumentov (kot se je izkazalo).
Splošno sodišče je prav tako napačno uporabilo pravo v točkah od 152 do 153, ker ni štelo, da je pravni okvir, ki se uporablja za sklepe o pregledu, upošteven za zahteve po informacijah, in ker je Komisiji dovolilo, da zahteva dokumente brez filtrov ali zaščitnih ukrepov, enakovrednih tistim, ki so določeni za preglede v skladu s členom 20 Uredbe št. 1/2003.
Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo in ni zadostno obrazložilo točke 120 izpodbijane sodbe, ker je razsodilo, da „splošna presoja skladnosti Komisije z načelom nujnosti ni ustrezna“.
Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno zavrnilo tretji tožbeni razlog in napačno uporabilo pravo v točkah od 226 do 239 izpodbijane sodbe, ker je razsodilo, da lahko Komisija zahteva dokumente, ki vsebujejo osebne podatke in so povezani tudi s poslovnimi dejavnostmi pritožnice, ne da bi bili zagotovljeni kakršni koli zaščitni ukrepi ali filtri za osebne podatke.
____________
1 Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).