Language of document : ECLI:EU:T:2022:853

Zadeva T626/20

Landwärme GmbH

proti

Evropski komisiji

 Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 21. decembra 2022

„Državne pomoči – Trg bioplina – Oprostitev davka kot nadomestilo za dodatne proizvodne stroške – Sklepi o nenasprotovanju – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Neuvedba formalnega postopka preiskave – Resne težave – Člen 108(2) in (3) PDEU – Člen 4(3) in (4) Uredbe (EU) 2015/1589 – Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 – Kumulacija pomoči – Pomoči, dodeljene od več držav članic – Uvožen bioplin – Načelo prepovedi diskriminacije – Člen 110 PDEU“

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči z notranjim trgom brez uvedbe formalnega postopka preiskave – Tožba zadevnih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Tožba zaradi varstva procesnih pravic zadevnih strank – Dopustnost

(člen 108(2) in (3) ter člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta 2015/1589, členi 1(h), 4(3) in 6(1))

(Glej točke od 18 do 32.)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči z notranjim trgom brez uvedbe formalnega postopka preiskave – Tožba zadevnih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Tožba zaradi varstva procesnih pravic zadevnih strank – Tožba, ki jo vloži potencialni upravičenec do zadevne pomoči – Dopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

(Glej točke od 35 do 48.)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Diskrecijska pravica Komisije – Njeno sprejetje Smernic, ki urejajo preizkus združljivosti pomoči z notranjim trgom – Posledice – Samoomejitev diskrecijske pravice

(člen 107(3)(c) PDEU; Sporočilo Komisije 2014/C 200/1)

(Glej točko 51.)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Osnutki pomoči – Pregled Komisije – Predhodna in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči z notranjim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Resne težave – Dokazno breme – Razpoložljive informacije – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja takih težav – Nezadostnost ali nepopolnost pregleda, ki ga je Komisija opravila med postopkom predhodnega pregleda

(člen 108(2) in (3) PDEU; Uredba Sveta 2015/1589, člen 4)

(Glej točke od 64 do 75 in od 83 do 100.)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči z notranjim trgom – Diskrecijska pravica – Upoštevanje skladnosti med določbami, ki urejajo državne pomoči, in drugimi določbami Pogodbe – Davčna oprostitev, ki jo dodeli država članica za nakup bioplina, z namenom izravnave dodatnih proizvodnih stroškov – Proizvajalci bioplina s sedežem v drugih državah članicah, ki so upravičeni do pomoči za proizvodnjo – Obveznost upoštevanja pomoči, ki jih dodelijo te druge države članice, ob preučevanju združljivosti davčne oprostitve z notranjim trgom – Načelo prepovedi diskriminacije – Primerljivost položajev – Člen 110 PDEU – Objektivno merilo – Obrnjena diskriminacija

(člena 107(1) in 108 PDEU)

(Glej točke od 101 do 128.)

Povzetek

Kraljevina Švedska je 1. aprila 2020 Evropski komisiji uradno priglasila svoj namen, da spremeni in do 31. decembra 2030 podaljša shemi pomoči, ki ju je Komisija že odobrila do 31. decembra 2020 (v nadaljevanju: sporni shemi). Na podlagi teh shem je nakup nekaterih obnovljivih plinskih goriv (v nadaljevanju: bioplin) oproščen plačila nekaterih trošarin, ki se plačujejo za nakup fosilnih plinov, ki se uporabljajo za iste namene.

Komisija je, ne da bi začela formalni postopek preiskave, predviden v členu 108(2) PDEU, s sklepoma z dne 29. junija 2020(1) (v nadaljevanju: izpodbijana sklepa) odločila, da se priglašena ukrepa nanašata na državno pomoč, združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU. V skladu s to določbo se lahko pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij šteje za združljivo z notranjim trgom, kadar taka pomoč ne spreminja trgovskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Natančneje, Komisija je na eni strani poudarila, da sta bili sporni shemi nujni, ker bi bil brez popolnih davčnih oprostitev, ki sta jih predvidevali, bioplin dražji kot fosilni plini, in na drugi strani, da je bilo mogoče izključiti, da bodo pomoči, dodeljene na podlagi teh shem, presegle znesek, potreben za nadomestilo višjih stroškov proizvodnje bioplina v primerjavi s proizvodnjo fosilnega plina, in tako povzročile prekomerno nadomestilo teh višjih stroškov (v nadaljevanju: prekomerno nadomestilo).

Tožeča stranka, družba Landwärme GmbH, proizvajalka biometana v Nemčiji, je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti izpodbijanih sklepov. Splošno sodišče je tej tožbi ugodilo, potem ko je ugotovilo, da je ta dopustna, in razsodilo, da bi Komisija glede na resne težave, ki jih je pokazala presoja združljivosti priglašenih ukrepov z notranjim trgom, morala začeti formalni postopek preiskave.

Presoja Splošnega sodišča

V zvezi z dopustnostjo tožbe Splošno sodišče najprej ugotavlja, da tožeča stranka Komisiji med drugim očita, da ni sprožila formalnega postopka preiskave, čeprav ni mogla prezreti obstoja resnih težav glede morebitne kumulacije pomoči, dodeljenih na Švedskem v okviru spornih shem, in drugih pomoči, ki so jih proizvajalcem bioplina odobrile države članice (v nadaljevanju: sporna kumulacija), saj bi ta kumulacija lahko povzročila prekomerno nadomestilo v korist teh proizvajalcev pri prodaji bioplina na Švedskem. Splošno sodišče nato poudarja, da ima tožeča stranka kot potencialna posredna upravičenka do pomoči, predvidenih s tema shemama, in konkurentka dejanskih upravičencev do teh pomoči, status zadevne stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU(2). Nazadnje Splošno sodišče meni, da tožeča stranka ima pravni interes, saj bi lahko v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanih sklepov uveljavljala procesne pravice, ki so zagotovljene zadevnim strankam v okviru formalnega postopka preiskave, in bi Komisiji predložila pripombe glede sprememb, ki bi jih bilo treba vnesti v sporni shemi, da bi ti postali združljivi z notranjim trgom. Tožba je torej dopustna vsaj v delu, v katerem tožeča stranka navaja očitek glede sporne kumulacije.

Splošno sodišče pred preučitvijo tega očitka zavrača argument Komisije, da Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020,(3) katerih nezakonitosti tožeča stranka ni navajala, ne omogočajo, da bi se sporni kumulaciji priznal kakršen koli pomen pri ocenjevanju združljivosti spornih shem z notranjim trgom. Te smernice namreč ne nasprotujejo temu, da Komisija preuči prekomerno nadomestilo, ki bi lahko izviralo iz te kumulacije.

Glede utemeljenosti tega očitka Splošno sodišče navaja, da je Komisija v izpodbijanih sklepih preverila le prekomerno nadomestilo, ki bi lahko izviralo iz kumulacije več pomoči, ki jih je dodelila Kraljevina Švedska, in da je s tem izključila možnost, da bi sporna kumulacija povzročila resne težave pri ugotavljanju združljivosti spornih shem z notranjim trgom. Splošno sodišče je poleg tega pojasnilo, da kadar Komisija sprejme sklep na podlagi člena 107(3)(c) PDEU na koncu postopka predhodnega pregleda, mora biti sposobna ugotoviti, ne da bi to povzročilo resne težave, da zadevna pomoč ne bo vplivala na trgovino med državami članicami.

Potem ko je spomnilo, da v skladu s sodno prakso nezadostna ali nepopolna preučitev, ki jo Komisija opravi v fazi predhodne preučitve, kaže na obstoj resnih težav v presoji priglašenega ukrepa pomoči, je Splošno sodišče navedlo, da je vprašanje neobstoja prekomernega nadomestila tesno povezano z vprašanjem sorazmernosti spornih shem. Zato dejstvo, da je Komisija kljub informacijam, ki jih je imela na voljo glede morebitnih učinkov sporne kumulacije, nezadostno in nepopolno analizirala neobstoj prekomernega nadomestila, lahko v tem primeru zadostuje za ugotovitev obstoja resnih težav.

Splošno sodišče je, preden je ugotovilo, da združljivost spornih shem z notranjim trgom povzroča resne težave zaradi prekomernega nadomestila, ki bi lahko izhajalo iz sporne kumulacije, preučilo argumente Komisije in Kraljevine Švedske, v skladu s katerimi spoštovanje načela prepovedi diskriminacije ali člena 110 PDEU v bistvu zahteva, da se davčne oprostitve, določene s spornima shemama, uporabljajo ne glede na izvor bioplina, ki se prodaja na Švedskem, in to brez razlikovanja glede na to, ali je država članica, v kateri je bil bioplin proizveden, dodelila pomoči za proizvodnjo energije iz bioplina ali ne.

Splošno sodišče v zvezi s spoštovanjem načela prepovedi diskriminacije poudarja, da je cilj spornih shem zagotoviti, da bioplin lahko konkurira fosilnim plinom, tako da se nadomestijo višji proizvodni stroški prvega. Glede na ta namen prodaja bioplina, za katerega so bili izravnani dodatni proizvodni stroški, ni primerljiva s prodajo bioplina, za katerega dodatni proizvodni stroški še niso bili izravnani. Splošno sodišče pojasnjuje, da med tema položajema obstaja razlika, tudi če je izravnava teh dodatnih stroškov posledica pomoči, ki so jih dodelile druge države članice, ki niso Kraljevina Švedska. Zato, če ni objektivne utemeljitve, ti prodaji ne moreta biti deležni enake davčne oprostitve, ne glede na to, ali je bil bioplin, prodan na Švedskem, proizveden na nacionalnem ozemlju ali uvožen.

V zvezi s členom 110 PDEU, ki državam članicam prepoveduje, da uvožene izdelke obdavčijo z davki, ki so višji od davkov na enakovrstne domače izdelke, Splošno sodišče poudarja, da je obstoj prekomernega nadomestila mogoče šteti za objektivno merilo, na podlagi katerega je mogoče davčno oprostitev, določeno s spornimi shemami, uporabiti zgolj za domač ali uvožen bioplin, za katerega dodatni proizvodni stroški glede na fosilne pline še niso bili izravnani z drugimi pomočmi. To razlikovanje, ki temelji na objektivnem merilu, lahko prepreči diskriminacijo, ki bi bila posledica že odobrenih nadomestil za bioplin, uvožen iz nekaterih držav članic. Splošno sodišče pojasnjuje tudi, da sporne sheme povzročajo obrnjeno diskriminacijo bioplina, proizvedenega na Švedskem, v korist bioplina, proizvedenega v drugih državah članicah, ki dodeljujejo pomoči za proizvodnjo energije iz bioplina. Tega rezultata naj ne bi bilo mogoče šteti za posledico obveznosti upoštevanja člena 110 PDEU, katerega namen je preprečiti, da bi država članica dajala prednost lastni proizvodnji na škodo proizvodnje drugih držav članic.

Ob upoštevanju teh premislekov Splošno sodišče ugotavlja, da bi morala Komisija pri preučitvi združljivosti spornih shem z notranjim trgom preizkusiti resne težave, povezane s prekomernim nadomestilom, ki bi lahko izhajalo iz sporne kumulacije, in zaradi katerih je treba začeti formalni postopek preiskave. Tako je ugodilo tožbi in izpodbijana sklepa razglasilo za nična.


1      Sklep Komisije C(2020) 4489 final z dne 29. junija 2020 o državni pomoči SA.56125 (2020/N) – Švedska – Podaljšanje in sprememba sheme SA.49893 (2018/N) – Oprostitev davka za bioplin in biopropan iz neživilskih virov, namenjena za proizvodnjo toplote in Sklep Komisije C(2020) 4487 final z dne 29. junija 2020 o državni pomoči SA.56908 (2020/N) – Švedska – Podaljšanje in sprememba sheme za bioplin, ki je namenjen za uporabo kot gorivo na Švedskem, katerih povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL 2020, C 245, str. 2, in UL 2020, C 260, str. 4).


2      Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).


3      Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (UL C 200, 28.6.2014, str. 1–55).