SKLEP PREDSEDNIKA PRVEGA SENATA

SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

EVROPSKE UNIJE

z dne 12. januarja 2015

Zadeva F‑49/14

DQ in drugi

proti

Evropskemu parlamentu

„Umik tožbe tožečih strank – Izbris – Člen 103(5) Poslovnika – Naložitev plačila stroškov – Naložitev plačila stroškov toženi stranki“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero so DQ in druge tožeče stranke, katerih anonimizirana imena so navedena v prilogi, Sodišču za uslužbence predlagali: razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta neznanega datuma o imenovanju direktorja Direktorata za tolmačenje Generalnega direktorata (GD) za tolmačenje in konference te institucije (v nadaljevanju: direktor) za prvega ocenjevalca v ocenjevalnem postopku 2014 v zvezi z letom 2013 (v nadaljevanju: ocenjevalni postopek 2014); po potrebi „prekinitev“ ocenjevalnega postopka 2014; „takojšnjo začasno odstranitev z delovnega mesta“ vodje madžarskega oddelka za tolmačenje pri Direktoratu za tolmačenje GD za tolmačenje in konference (v nadaljevanju: madžarski oddelek); sprejetje „ukrepov za zagotovitev [njihove] varnosti […] na delovnem mestu z opozorilom pristojni varnostni službi“.

Odločitev:      Zadeva F‑49/14, DQ in drugi/Parlament, se izbriše iz vpisnika Sodišča za uslužbence. Evropski parlament nosi svoje stroške in stroške, ki so jih v tej zadevi in zadevi F‑49/14 R priglasili DQ in druge tožeče stranke, katerih anonimizirana imena so navedena v prilogi.

Povzetek

Sodni postopek – Stroški – Umik tožbe, upravičen z ravnanjem nasprotne stranke

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 103(5))

V skladu s členom 103(5) Poslovnika Sodišča za uslužbence se stranki, ki umakne tožbo ali predlog, naloži plačilo stroškov, če nasprotna stranka v stališčih glede umika to predlaga. Vendar se ti stroški na predlog stranke, ki tožbo ali predlog umakne, naložijo v plačilo nasprotni stranki, če njeno ravnanje to upravičuje.

To določbo je treba uporabiti v primeru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o imenovanju uradnika za prvega ocenjevalca in začasno odstranitev tega uradnika z delovnega mesta zaradi domnevnega nadlegovanja, če je po vložitvi tožbe tožena institucija v bistvu ugodila zahtevam tožeče stranke in tako implicitno v določeni meri priznala utemeljenost nekaterih od teh zahtev. Zato mora navedena institucija nositi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Namreč, če tožeča stranka zaradi neobstoja dejanskih in dokončnih ukrepov institucije za začasno odstranitev ocenjevalca z delovnega mesta in/ali prekinitev ocenjevalnega postopka ni imela druge možnosti, kot da vloži tožbo, da bi zaščitila svoje pravice in dosegla, da organ za imenovanja ukrepa na podlagi njenih trditev o psihičnem in spolnem nadlegovanju, s katerim se je domnevno soočala, se zdi upravičeno stroške naložiti instituciji in v zvezi s tem dejstvo, da se je zadevni ocenjevalni postopek nadaljeval ob spoštovanju načel nepristranskosti in kontradiktornosti, ne zmanjša pomena navedene ugotovitve.

(Glej točke 13 in od 17 do 19.)