Zadeva T-303/08

Tresplain Investments Ltd

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti Golden Elephant Brand – Neregistrirana nacionalna figurativna znamka GOLDEN ELEPHANT – Relativni razlog za zavrnitev – Napotitev na nacionalno pravo, ki velja za prejšnjo znamko – Pravila common law, ki veljajo za tožbo zaradi zlorabe znaka (action for passing off) – Člen 74(1) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009) – Člen 73 Uredbe št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe št. 207/2009) – Člen 8(4) in člen 52(1)(c) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(4) in člen 53(1)(c) Uredbe št. 207/2009) – Novi razlogi – Člen 48(2) Poslovnika“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Splošno sklicevanje na druga pisanja – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1) in 48(2))

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 73)

3.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Preizkus omejen na dejstva, dokaze in navedbe – Presoja resničnosti navedenih dejstev in dokazne moči predloženih dokazov, ki jo opravi Urad

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 74(1))

4.      Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Odločba o pritožbi – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg načela

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 73)

5.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje pravice iz člena 8(4) Uredbe št. 40/94 – Pogoji

(Uredba Sveta št. 40/94, člena 8(4), in 52(1)(c))

6.      Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razlog, ki temelji na okoliščinah, ki so se pojavile med postopkom

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))

1.      Iz člena 21 Statuta Sodišča ter členov 44(1) in 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča je razvidno, da je treba vse razloge, ki v vlogi, s katero se postopek začne, niso dovolj natančno predstavljeni, šteti za nedopustne.

Da bi bila tožba dopustna, morajo biti bistvena dejstva in pravo, na katerih temelji, v besedilu tožbe pregledno in razumljivo vsaj povzeti. Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na povzetke dokumentov, ki so ji priloženi, splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena k tožbi, ne more nadomestiti neobstoja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi zgoraj navedenih določb zajeti v tožbi. Splošno sodišče v prilogah ni dolžno iskati ter prepoznavati razlogov in trditev, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, ker imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo.

(Glej točki 37 in 38.)

2.      Odbor za pritožbe ni dolžan zavzeti stališča do vseh trditev, ki so jih pred njim navajale stranke. Zadošča, da navede dejstva in pravne ugotovitve, ki so bistvenega pomena za odločbo. Iz tega sledi, da okoliščina, da odbor za pritožbe ni povzel vseh trditev stranke oziroma ni odgovoril na vsako od teh trditev, tej stranki ne omogoča, da bi sklepala, da je odbor za pritožbe zavrnil njihovo upoštevanje.

(Glej točko 46.)

3.      V skladu s členom 74(1), drugi stavek, Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije preizkus omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke. Člen 74(1), drugi stavek, navedene uredbe se uporabi tudi za postopke za ugotovitev ničnosti zaradi relativnega razloga za ničnost na podlagi člena 52 iste uredbe. Zato mora v postopkih za ugotovitev ničnosti, ki zadevajo relativne razloge za ničnost, stranka, ki vloži zahtevo za ugotovitev ničnosti in se pri tem opira na prejšnjo nacionalno znamko, dokazati obstoj te znamke in po potrebi obseg njenega varstva.

Vendar je v okviru postopka za ugotovitev ničnosti naloga Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenega razloga za ničnost. V tem okviru mora presoditi resničnost navedenih dejstev in dokazno moč dokazov, ki so jih predložile stranke.

Lahko se zgodi, da mora Urad med drugim upoštevati nacionalno pravo države članice, v okviru katere prejšnja znamka, na kateri temelji zahteva za ugotovitev ničnosti, uživa varstvo. Če so take informacije potrebne za presojo o pogojih uporabe zadevnega razloga za ničnost in predvsem o resničnosti predloženih dejstev ali o dokazni moči predloženih dokumentov, se mora Urad po uradni dolžnosti in s sredstvi, ki se mu zdijo za to primerna, pozanimati o nacionalnem pravu zadevne države članice. Omejitev dejanske podlage preizkusa Urada namreč ne izključuje, da ta poleg dejstev, ki so jih izrecno navedle stranke iz postopka za ugotovitev ničnosti, upošteva tudi splošno znana dejstva, to so dejstva, ki jih lahko pozna vsak in jih je mogoče dobiti iz splošno dostopnih virov.

(Glej točke od 65 do 67.)

4.      V skladu s členom 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti odločbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) lahko temeljijo le na razlogih, glede katerih so imele stranke možnost izraziti stališče.

Presoja dejstev je del odločanja. Pravica do izjave pa se nanaša na vsa dejstva in pravo, na katerih temelji odločba, ne pa na končno stališče, ki ga namerava sprejeti upravni organ.

(Glej točki 80 in 81.)

5.      Znamka Skupnosti se v skladu s členom 52(1)(c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti na podlagi zahteve, vložene pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), razglasi za nično, če obstaja prejšnja pravica iz člena 8(4) te uredbe in so izpolnjeni pogoji iz istega odstavka.

Iz obeh določb skupaj je razvidno, da lahko imetnik neregistrirane znamke, ki je več kot zgolj lokalnega pomena, doseže razglasitev ničnosti poznejše znamke Skupnosti, če in kolikor so na podlagi prava države članice, ki se uporabi, prvič, pravice na tem znaku pridobljene pred datumom vložitve prijave znamke Skupnosti in, drugič, če ta znak imetniku daje pravico do prepovedi uporabe poznejše znamke.

Odbor za pritožbe mora za namen uporabe člena 8(4) Uredbe št. 40/94 upoštevati tako nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v skladu z napotitvijo, določeno s to določbo, kot tudi sodne odločbe, izrečene v zadevni državi članici. Na tej podlagi mora oseba, ki zahteva ugotovitev ničnosti, dokazati, da zadevni znak spada na področje uporabe prava države članice, na katero se sklicuje, in da ji omogoča prepoved uporabe poznejše znamke.

(Glej točke od 89 do 91.)

6.      Dejstvo, da se je stranka med postopkom pred Splošnim sodiščem seznanila z določenim dejstvom, ne pomeni, da to dejstvo pomeni dejansko okoliščino, ki se je pojavila med postopkom. Poleg tega je potrebno še, da se stranka s tem dejstvom ni mogla predhodno seznaniti. Še toliko bolj velja, da dejstvo, da se je stranka seznanila s pravnim položajem šele med postopkom, ne more biti nova dejanska ali pravna okoliščina v smislu člena 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča.

(Glej točko 167.)