Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 27. oktobra 2023 – Kazenski postopek zoper P.B.
(Zadeva C-646/23, Lita1 )
Jezik postopka: poljščina
Predložitveno sodišče
Wojskowy Sąd Okręgowy w Warszawie
Stranki v postopku v glavni stvari
P.B., Prokuratura Rejonowa w Lublinie
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), v povezavi z določbami Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku1 (v nadaljevanju: direktiva), razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 13 pa tudi 10 ustawa z dnia 28 lipca 2023 r. o zmianie ustawy – Kodeks cywilny oraz niektórych innych ustaw (zakon z dne 28. julija 2023 o spremembi civilnega zakonika ter nekaterih drugih zakonov), ki določa, da se sodnik, ki obravnava pritožbo v zadevi, za katero veljajo določbe direktive, upokoji po samem zakonu, če (I) je ta določba zasnovana tako, da se nanaša samo na enega od vseh aktivnih sodnikov, (II) ta določba ne zajema državnih tožilcev, ki so v podobnem položaju, čeprav so bili v dosedanjem pravnem položaju državni tožilci in sodniki, ki so v podobnem položaju, kot je položaj sodnika, ki obravnava pritožbo, doslej obravnavani enako, (III) se zakon, v katerega je umeščena ta določba, ne nanaša na organizacijo sodišč, temveč na povsem drugo področje, v njegovi obrazložitvi pa niso nikjer pojasnjeni razlogi za uvedbo te določbe, ni naveden noben pomemben javni interes, ki bi ga ta določba varovala, in ni navedena utemeljitev, zakaj je uvedba te določbe sorazmerna s temi cilji, in (IV) niti ta določba niti katera koli druga določba nacionalnega prava ne določa možnosti, da bi sodišče ali kateri koli drug organ obravnaval in odločal o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu sodnika, ki ga ta določba zadeva, da bi preveril upravičenost njegove upokojitve ali skladnost te določbe z nacionalnimi hierarhično višjimi določbami ali določbami prava Unije ali mednarodnega prava?
Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, da je bil sodnik, na katerega se nanaša navedena določba nacionalnega prava, zaradi svojih dejavnosti za zaščito neodvisnosti sodstva in neodvisnosti sodnikov predhodno izpostavljen represiji izvršilne oblasti, ki ga je poskušala upokojiti na podlagi prej veljavne zakonodaje, navedena določba nacionalnega prava pa je bila sprejeta zaradi neuspešnosti teh poskusov? Ali je za ta odgovor pomembno, da po mnenju predložitvenega sodišča ta določba ne služi uresničitvi nobenega pomembnega javnega interesa, temveč je represivne narave?
Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, [PEU], člen 47 Listine, člena 2 in 4(3) PEU ter načeli primarnosti prava Unije in učinkovitega sodnega nadzora ob upoštevanju sodbe Sodišča EU z dne 13. marca 2007 v zadevi C-432/05 Unibet, razlagati tako, da je sodišče, ki ga sestavlja sodnik iz prvega in drugega vprašanja, pristojno, da po uradni dolžnosti zadrži uporabo določbe nacionalnega prava iz prvega vprašanja, ki določa njegovo upokojitev, in da v tej in drugih zadevah nadaljuje odločanje do prejema odgovora Sodišča EU, če meni, da je to potrebno, da se o zadevi, ki jo obravnava, odloči v skladu z veljavnimi določbami prava Unije?
Ali je treba določbe in načela iz tretjega vprašanja razlagati tako, da se, če bi Sodišče EU ob upoštevanju okoliščin iz drugega vprašanja na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, določba nacionalnega prava iz zadnjenavedenega vprašanja, ki določa upokojitev sodnika, ne more uporabiti in se sodnik ne upokoji, razen če za to obstaja druga pravna podlaga?
____________
1 Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.
1 UL 2016, L 65, str. 1.