SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 4. septembra 2014(*)
„Predhodno odločanje – Trgovinska politika – Protidampinške dajatve – Uredba (ES) št. 499/2009 – Veljavnost – Uvozni izdelki s poreklom s Kitajske – Uvoz enakih izdelkov, poslanih s Tajske – Izogibanje – Dokaz – Nesodelovanje“
V zadevi C‑21/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) z odločbo z dne 19. septembra 2012, ki je prispela na Sodišče 15. januarja 2013, v postopku
Simon, Evers & Co. GmbH
proti
Hauptzollamt Hamburg-Hafen,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, J. L. da Cruz Vilaça (poročevalec), G. Arestis, J.‑C. Bonichot in A. Arabadžiev, sodniki,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Simon, Evers & Co. GmbH H. Henninger, odvetnik,
– za grško vlado M. Tassopoulou in K. Boskovits, agenta,
– za portugalsko vlado A. Coutinho da Silva in L. Inez Fernandes, agenta,
– za Svet Evropske unije S. Boelaert, agentka, skupaj z A. Polcynom, odvetnikom,
– za Evropsko komisijo T. Maxian Rusche, agent,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 10. aprila 2014
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 499/2009 z dne 11. junija 2009 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1174/2005 na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz enakega izdelka, poslanega s Tajske, s prijavljenim poreklom iz Tajske ali ne (UL L 151, str. 1, v nadaljevanju: sporna uredba).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Simon, Evers & Co. GmbH (v nadaljevanju: Simon, Evers) in Hauptzollamt Hamburg-Hafen (glavni carinski urad pristanišča Hamburg, v nadaljevanju: Hauptzollamt) zaradi odločbe, s katero je ta urad družbi Simon, Evers naložil plačilo protidampinške dajatve.
Pravni okvir
3 Določbe, s katerimi je urejena uporaba protidampinških ukrepov s strani Evropske unije, ki so veljale v času dejanskega stanja spora v glavni stvari, so navedene v Uredbi Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 150, v nadaljevanju: osnovna uredba).
4 Člen 13 osnovne uredbe, naslovljen „Izogibanje“, je določal:
„1. Proti dampinške dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, se lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov […] iz tretjih držav […], kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. […] Izogibanje se opredeli kot sprememba v trgovinskih vzorcih med tretjimi državami in Skupnostjo ali med posameznimi družbami v državi, kjer veljajo ukrepi, in Skupnostjo, do katere pride zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, z izjemo uvedbe dajatve, ter kadar obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter kadar obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek, če je potrebno v skladu z določbami člena 2.
[…]
2. Za določeno aktivnost sestavljanja v Skupnosti ali tretji državi se šteje, da se izogiba veljavnim ukrepom, če:
(a) se je aktivnost pričela ali znatno okrepila po tem, ali pa neposredno pred tem, ko se je začela proti dumpinška preiskava, zadevni deli pa prihajajo iz države, ki je predmet teh ukrepov;
[…]
in
(c) so popravljalni učinki dajatev oslabljeni v smislu cen in/ali količin sestavljenega podobnega izdelka in obstajajo dokazi o dumpingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, ki so bile prehodno ugotovljene za podobne ali sorodne izdelke.
3. Preiskave se začnejo v skladu s tem členom na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali katere koli zainteresirane stranke na podlagi zadostnih dokazov glede dejavnikov, določenih v odstavku 1. Začnejo se po posvetovanju s Svetovalnim odborom, na podlagi uredbe Komisije, ki lahko da carinskim organom tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva. Preiskave izvaja Komisija, ki ji lahko pomagajo carinski organi, zaključijo pa se v devetih mesecih. Kadar dejstva, kot so dokončno preverjena, utemeljujejo razširitev ukrepov, to stori Svet, na predlog, ki ga po posvetovanju s Svetovalnim odborom predloži Komisija. […]
[…]“
5 Člen 14(6) osnovne uredbe je določal:
„Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo.“
6 Člen 18(1) in (6) osnovne uredbe je določal:
„1. V primerih, ko katera koli stranka ne dovoli dostopa do informacij ali na kak drug način ne dobavi potrebnih informacij v rokih, ki jih navaja ta uredba, ali pa močno ovira preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne ali negativne, naredijo na osnovi dostopnih dejstev. […] Zainteresirane stranke je treba seznaniti s posledicami nesodelovanja.
[…]
6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno, tako da se pomembne informacije zaradi tega zadržujejo, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.“
7 V Uniji je po koncu preiskave, izvedene med 1. aprilom 2003 in 31. marcem 2004 (v nadaljevanju: prvotna preiskava), začela veljati Uredba Sveta (ES) št. 1174/2005 z dne 18. julija 2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 189, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 684/2008 z dne 17. julija 2008 (UL L 192, str. 1., v nadaljevanju: Uredba št. 1174/2005)
8 Člen 1(1) Uredbe št. 1174/2005 določa:
„Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, kakor sta šasija in hidravlika, ki spadajo pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00 (oznaki TARIC 8427 90 00 10 in 8431 20 00 10), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. […]“
9 Kot izhaja iz pete uvodne izjave Uredbe Komisije (ES) št. 923/2008 z dne 12. septembra 2008 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenih z Uredbo št. 1174/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 684/2008 o uvozu ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, pri uvozu ročnih vozičkov in njihovih osnovnih delov, poslanih iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani s poreklom iz Tajske ali ne, ter uvedbi registracije takšnega uvoza (UL L 252, str. 3), se je Komisija odločila začeti preiskavo (v nadaljevanju: preiskava glede izogibanja) na podlagi zadostnih prima facie dokazov, v skladu s katerimi naj bi bilo očitno, da se je protidampinškim ukrepom pri uvozu ročnih vozičkov za premeščanje palet s poreklom s Kitajske izogibalo s sestavljanjem zadevnega izdelka na Tajskem. Komisija je zato sprejela Uredbo št. 923/2008.
10 Iz uvodne izjave 10 sporne uredbe je razvidno, da je preiskava glede izogibanja zajela obdobje od 1. septembra 2007 do 31. avgusta 2008 (v nadaljevanju: obdobje preiskave).
11 V uvodni izjavi 6 sporne uredbe je navedeno, da je „Komisija […] o začetku preiskave [glede izogibanja] uradno obvestila organe LRK in Tajske, proizvajalce/izvoznike v LRK in na Tajskem, uvoznike v Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Skupnosti. Vprašalniki so bili poslani znanim proizvajalcem/izvoznikom v LRK in na Tajskem, uvoznikom v Skupnosti, ki so bili Komisiji znani iz prvotne preiskave, ter strankam, ki so se javile v rokih iz člena 3 Uredbe št. [923/2008]. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča ter zaprosijo za zaslišanje v roku iz [te] uredbe. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nesodelovanje vodi k uporabi člena 18 osnovne uredbe in k ugotovitvam na podlagi razpoložljivih dejstev.“
12 Iz uvodne izjave 7 sporne uredbe izhaja, da tajski proizvajalci izvozniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov in da Komisija ni prejela nobenih pripomb tajskih organov.
13 V uvodni izjavi 8 sporne uredbe je navedeno, da je „[e]n kitajski proizvajalec izvoznik […] vrnil izpolnjeni vprašalnik, tako da je prijavil svojo izvozno prodajo v ES ter zelo majhno količino izvoza zadevnega izdelka na Tajsko. Kitajski organi niso poslali nobenih pripomb.“
14 Poleg tega iz uvodne izjave 9 te uredbe izhaja, da „je devet uvoznikov v Skupnosti predložilo izpolnjene vprašalnike, v katerih so poročali o svojem uvozu iz Kitajske in Tajske. Na splošno se na podlagi njihovih odgovorov v letu 2006, letu po začetku veljavnosti protidampinških dajatev, ugotavlja povečanje uvoza iz Tajske in nenaden padec uvoza iz LRK. V naslednjih letih je uvoz iz LRK ponovno narasel, obenem pa je uvoz iz Tajske rahlo upadel, a še vedno ostal precej nad ravnjo iz leta 2005.“
15 Glede spremembe v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Unijo je v uvodnih izjavah od 16 do 21 sporne uredbe navedeno:
„(16) Pri preiskavi ni sodelovala nobena tajska družba, zato sta bila obseg in vrednost tajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost določena na podlagi razpoložljivih informacij, torej v tem primeru statističnih podatkov, ki so jih države članice zbrale in poslale Komisiji na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe in podatkov Eurostata. […]
(17) Po uvedbi protidampinških ukrepov se je uvoz [ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov] iz Tajske povečal s 7458 vozičkov v letu 2005 na 64.706 vozičkov v letu 2007 in se med [obdobjem preiskave] zmanjšal na 42.056 vozičkov.
(18) Uvoz [ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov] iz Kitajske v ES pa se je povečal z 240.639 vozičkov v letu 2005 na 538.271 v letu 2007 ter 584.786 med [obdobjem preiskave]. Po razpoložljivih informacijah je to povišanje povezano predvsem s povečanim izvozom edinega kitajskega proizvajalca izvoznika z najnižjo stopnjo protidampinške dajatve. Kitajski izvoz te stranke dejansko predstavlja prevladujoči delež povišanja uvoza [ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov] iz LRK v ES med letom 2005 in koncem [obdobja preiskave].
(19) Ob upoštevanju zgoraj navedene situacije se sklene, da se je vzorec trgovanja med ES, LRK in Tajsko spremenil. Uvoz iz LRK je še naprej naraščal, vendar je to neposredna posledica ustvarjenega izvoza enega od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki je sodeloval v prvotni preiskavi in mu je bila pripisana najnižja protidampinška dajatev. Na drugi strani pa se je uvoz iz Tajske med letoma 2005 in 2007 povečal za 868 % in se med [obdobjem preiskave] ustalil, tako da je povečanje v primerjavi z letom 2005 znašalo 564 %.
(20) Ugotovljeni vzorec trgovanja kljub očitnemu nadaljevanju izvoza iz LRK kaže tudi znatno povečanje izvoza iz Tajske. Nadaljevanje ali stalno naraščanje izvoza iz LRK, pa čeprav med 2007 in [obdobjem preiskave] v manjši meri kot v prvotni preiskavi, je mogoče pojasniti le z ugotovitvijo, da je velika večina izvoza prišla od kitajske družbe z najnižjo stopnjo protidampinške dajatve. Vzorec v zvezi s Tajsko pa se lahko pojasni kot rezultat dejavnosti, namenjenih izogibanju ukrepom.
(21) Uvoz v Skupnost iz Tajske je začel v obdobju, ko je Skupnost izvajala svojo prvotno preiskavo, naraščati. Treba je opozoriti, da so bili tako organi na Tajskem kot možni proizvajalci/izvozniki obveščeni o sedanji preiskavi. Vendar niso poslali nobenih dokazov, ki bi lahko pojasnili to znatno povečanje, niti ni nobena tajska družba v preiskavi sodelovala in predložila potrebnih izpolnjenih vprašalnikov. S tem v zvezi je treba poudariti, da informacije, ki so bile Komisiji na voljo v času začetka postopka, kažejo, da se na Tajskem izjemno pogosto sestavljajo [ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli], kot je navedeno v uvodni izjavi 7. Po drugi strani tudi ni nikakršnih dokazov, ki kažejo na to, da bi se [ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli] na Tajskem dejansko proizvajal[i]. Na podlagi dostopnih informacij se zato sklene, da je sprememba v vzorcu trgovanja nastala zaradi uvedbe protidampinške dajatve na [ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele], proizvedene [na Kitajskem], saj ni nobenega drugega ustreznega vzroka ali ekonomske upravičenosti v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.“
16 Po preiskavi glede izogibanja je bila sprejeta sporna uredba.
17 Člen 1 te uredbe določa:
„1. Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja za ,vse druge družbe‘, uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005 na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, to sta šasija in hidravlika, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe [št. 1174/2005], s poreklom iz [Kitajske], se razširi na ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, to sta šasija in hidravlika, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe [št. 1174/2005], uvrščene pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00 (oznaki TARIC 8427 90 00 11 in 8431 20 00 11), poslane iz Tajske, s prijavljenim poreklom iz Tajske ali ne.
2. Dajatve, razširjene z odstavkom 1, se poberejo za uvožene izdelke, registrirane v skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 923/2008 in členoma 13(3) in 14(5) [osnovne uredbe].
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
18 Družba Simon, Evers je oktobra 2008 s Tajske uvozila ročne vozičke za premeščanje palet.
19 Hauptzollamt je 12. avgusta 2009 z odločbo o odmeri uvoznih dajatev družbi Simon, Evers določil plačilo protidampinške dajatve v znesku 9666,90 EUR, pri čemer se je skliceval na sporno uredbo.
20 Ker je Hauptzollamt z odločbo z dne 21. februarja 2011 pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno, je družba Simon, Evers vložila tožbo pri Finanzgericht Hamburg.
21 To sodišče dvomi glede tega, ali so v postopku v glavni stvari izpolnjeni pogoji iz člena 13(1) osnovne uredbe, ki se nanašajo na ugotavljanje izogibanja protidampinškim dajatvam. Natančneje, sprašuje se, ali je mogoče na podlagi same spremembe v količini izvoza zadevnih tretjih držav ugotoviti povezavo med uvozom iz države, ki je predmet protidampinške dajatve, in uvozom iz držav, na katere je treba protidampinško dajatev razširiti. Finanzgericht Hamburg je glede gibanja uvoza s Tajske ugotovilo, da se je ta po tem, ko se je v letu 2007 znatno povečal, v obdobju preiskave opazno zmanjšal.
22 Predložitveno sodišče dvomi tudi glede tega, ali je mogoče ugotoviti, da je sprememba v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Unijo posledica naložitve protidampinških dajatev glede vozičkov za premeščanje palet s Kitajske glede na to, da se je v obdobju preiskave znatno povečal tudi uvoz s Kitajske. Glede na neobstoj dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče po eni strani pojasniti veliko povečanje uvoza s Tajske, po drugi strani pa dokazati neobstoj dejanske proizvodnje ročnih vozičkov za premeščanje palet na Tajskem, naj bi bilo vsaj dvomljivo, da je mogoče sklepati, da je ob neobstoju kakršnega koli drugega zadostnega vzroka ali ekonomske upravičenosti v smislu člena 13(1) osnovne uredbe sprememba v vzorcu trgovanja posledica uvedbe protidampinške dajatve na ročne vozičke za premeščanje palet s poreklom s Kitajske.
23 V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je [sporna] uredba neveljavna, ker je Komisija s kršitvijo zahtev glede ugotovitve izogibanja protidampinškim ukrepom iz člena 13 [osnovne] [u]redbe […] domnevala, da je izogibanje podano že zato, ker se je po uvedbi ukrepov pomembno povečal obseg ustreznega izvoza s Tajske, čeprav Komisija zaradi nesodelovanja tajskih izvoznikov ni sprejela nadaljnjih konkretnih ugotovitev?“
Vprašanje za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
24 Najprej je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče s postavljenim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je sporna uredba neveljavna, ker institucije Unije niso pravno zadostno dokazale obstoja „izogibanja“ v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, in sicer ker nista pojasnjena sprememba v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Unijo ter obstoj praks, postopkov ali dejavnosti, za katere ob nesodelovanju tajskih izvoznikov ni druge zadostne razlage oziroma gospodarske upravičenosti, kot je naložitev protidampinške dajatve.
25 Družba Simon, Evers je v pisnih stališčih, predloženih Sodišču, navedla dodaten razlog za neveljavnost sporne uredbe, ki temelji na tem, da institucije Unije niso dokazale, da so bili popravljalni učinki protidampinške dajatve oslabljeni v smislu cen in/ali količin podobnih izdelkov.
26 V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek iz člena 267 PDEU temelji na jasni ločitvi funkcij med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, tako da je le nacionalno sodišče, ki odloča v sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ki jo je treba sprejeti, glede na posebnosti zadeve pristojno za presojo o tem, ali za izdajo sodbe potrebuje predhodno odločbo, in o pomembnosti vprašanj, ki jih zastavi Sodišču (glej zlasti sodbo Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 59).
27 Iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da člen 267 PDEU ni podlaga za pravno sredstvo, ki bi bilo na voljo strankam v sporu, ki poteka pred nacionalnim sodiščem, tako da Sodišče ni zavezano presoditi veljavnosti prava Unije zgolj zato, ker je ena od teh strank v pisnih stališčih poudarila to vprašanje v tem sporu (glej sodbo MSD Sharp & Dohme, C‑316/09, EU:C:2011:275, točka 23 in navedena sodna praksa).
28 V teh okoliščinah presoje veljavnosti sporne uredbe ni treba razširiti na razloge, ki niso navedeni v predložitveni odločbi (glej sodbo Nuova Agricast, C‑390/06, EU:2008:224, točka 44).
O veljavnosti sporne uredbe
29 V skladu z ustaljeno sodno prakso imajo institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučiti. Sodni nadzor take presoje mora biti zato omejen na preverjanje, ali so bila postopkovna pravila spoštovana, ali je bilo dejansko stanje, ki se upošteva pri izpodbijani izbiri, pravilno ugotovljeno, in ali ne gre za očitno napako pri presoji tega dejanskega stanja ali za zlorabo pooblastil (glej sodbo Svet in Komisija/Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP, C‑191/09 P in C‑200/09 P, EU:C:2012:78, točka 63 in navedena sodna praksa).
30 Natančneje, glede izogibanja protidampinškim ukrepom člen 13(1) osnovne uredbe določa, da je njen sestavni del sprememba v trgovinskih vzorcih med tretjimi državami in Unijo, do katere pride zaradi praks, postopkov ali dejavnosti, za katere ni druge zadostne razlage oziroma gospodarske upravičenosti, kot je naložitev protidampinške dajatve, pri čemer obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da so popravljalni učinki dajatve oslabljeni v smislu cen in/ali količin podobnega izdelka.
31 V skladu s členom 13(3) te uredbe mora Komisija na podlagi prima facie dokazov, ki kažejo na izogibanje, začeti preiskavo. Če dejstva, ugotovljena med to preiskavo, omogočajo ugotovitev obstoja takega izogibanja, Komisija Svetu predlaga razširitev protidampinških ukrepov.
32 Vendar nobena določba osnovne uredbe ne določa pristojnosti Komisije v okviru preiskave o obstoju izogibanja, na podlagi katere bi ta lahko proizvajalce ali uvoznike, ki so navedeni v pritožbi, prisilila k sodelovanju v preiskavi ali predložitvi stališč. Komisija je torej odvisna od pripravljenosti zainteresiranih strank, da ji prostovoljno predložijo potrebne podatke.
33 Zakonodajalec Unije je zato v členu 18(1) osnovne uredbe določil, da se v primerih, da katera koli stranka ne dovoli dostopa do informacij ali na kak drug način ne zagotovi potrebnih informacij ali pa močno ovira preiskavo, lahko začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne ali negativne, sklenejo na osnovi dostopnih dejstev.
34 Poleg tega člen 18(6) te uredbe določa, da če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno, tako da pomembne informacije zaradi tega niso zagotovljene, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.
35 Čeprav je res, da osnovna uredba zlasti v členu 13(3) določa načelo, v skladu s katerim dokazno breme za izogibanje nosijo institucije Unije, pa je jasen namen odstavkov 1 in 6 člena 18 osnovne uredbe, ki za primer nesodelovanja zainteresiranih strank določata, da lahko te institucije ugotovitve preiskave o obstoju izogibanja utemeljijo z dostopnimi dejstvi in da stranke, ki v preiskavi niso sodelovale, tvegajo manj ugoden izid, navedeno dokazno breme omiliti.
36 Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 68 in 69 sklepnih predlogov, je iz člena 18 osnovne uredbe razvidno, da zakonodajalec Unije ni hotel določiti pravne domneve, na podlagi katere bi bilo mogoče iz nesodelovanja zainteresiranih ali zadevnih strank neposredno sklepati o obstoju izogibanja in s katero bi bila institucijam Unije odvzeta vsaka dolžnost dokazovanja. Vendar je ob upoštevanju možnosti, da se na podlagi dostopnih dejstev lahko sprejmejo celo dokončne ugotovitve in se stranka, ki ne sodeluje ali sodeluje le delno, obravnava manj ugodno, kot bi se, če bi sodelovala, razvidno tudi, da se lahko institucije Unije oprejo na sklop usklajenih indicev, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj izogibanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.
37 Kakršna koli druga rešitev bi lahko ogrozila učinkovitost ukrepov trgovinske zaščite Unije vsakič, ko bi se institucije Unije soočile z nesodelovanjem v okviru preiskave o ugotavljanju izogibanja.
38 Vprašanje o veljavnosti sporne uredbe je treba presoditi ob upoštevanju teh ugotovitev.
39 Prvič, opozoriti je treba, da v postopku v obravnavanem primeru tajski proizvajalci izvozniki in tajski organi niso sodelovali v preiskavi glede izogibanja. Poleg tega je le en kitajski proizvajalec izvoznik prijavil svojo izvozno prodajo v Unijo in zelo majhno količino izvoza na Tajsko, pri čemer Kitajski organi niso poslali nobenih stališč.
40 Kot izhaja iz uvodne izjave 6 sporne uredbe, je Komisija o začetku preiskave glede izogibanja obvestila kitajske in tajske organe, proizvajalce izvoznike in zadevne uvoznike v Skupnosti ter industrijo Skupnosti. Poleg tega so bili navedenim proizvajalcem izvoznikom in uvoznikom v Skupnosti poslani vprašalniki, tako da so ti lahko izrazili svoja stališča in da jih je Komisija lahko zaslišala.
41 Zaradi nesodelovanja zainteresiranih oseb je Svet obseg in vrednost tajskega izvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet v Unijo določil na podlagi razpoložljivih informacij, torej statističnih podatkov, ki so jih države članice zbrale in poslale Komisiji na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, in podatkov Eurostata.
42 Institucije Unije so lahko na podlagi teh podatkov ugotovile, da je uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet s poreklom s Tajske, potem ko so bili na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet s poreklom s Kitajske uvedeni protidampinški ukrepi, narasel s 7458 v letu 2005 na 64.706 v letu 2007 in se nato med postopkom preiskave zmanjšal na 42.056. To pomeni 868‑odstotno povečanje med letoma 2005 in 2007 in 564‑odstotno povečanje med letom 2005 in obdobjem preiskave.
43 Glede uvoza ročnih vozičkov za premeščanje s Kitajske so institucije Unije poudarile, da se je povečal z 240.639 v letu 2005 na 538.271 v letu 2007 ter na 584.786 med obdobjem preiskave. Na podlagi informacij teh institucij je bilo to povišanje povezano predvsem s povečanim izvozom kitajskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila naložena protidampinška dajatev z najnižjo stopnjo, torej 7,6 %, medtem ko so bile drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom naložene protidampinške dajatve s stopnjo med 28,5 % in 46,7 %.
44 Na podlagi teh elementov je razvidno, prvič, da se je uvoz s Tajske bistveno povečal po letu 2005, torej po uvedbi protidampinške dajatve na uvoz s Kitajske, drugič, da je za povečanje uvoza s Kitajske po letu 2005 obstajal razumljiv gospodarski razlog in, tretjič, da je bilo to povečanje očitno sorazmerno manjše od povečanja uvoza s Tajske.
45 Vendar družba Simon, Evers trdi, da vzorec trgovanja med tretjimi državami in Unijo ni bil bistveno spremenjen, ker je za spremembo v vzorcu trgovanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe značilno, da se mora uvoz s poreklom iz države, za katero veljajo protidampinški ukrepi, zmanjšati po tem, ko ti ukrepi začnejo veljati, pri čemer se mora povečati uvoz podobnih izdelkov iz domnevnih tretjih držav izogibanja.
46 Vendar naj v postopku v glavni ta pogoj ne bi bil izpolnjen.
47 V zvezi s tem je treba poudariti, da zahteva nadomestitve uvoza iz države, za katero veljajo protidampinški ukrepi, z uvozom iz države izogibanja v členu 13(1) osnovne uredbe ni določena kot nujni pogoj za obstoj izogibanja.
48 Poleg tega, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 87 sklepnih predlogov, člen 13(1) osnovne uredbe „izogibanje“ opredeljuje z zelo splošnimi izrazi, ki institucijam Unije puščajo široko polje proste presoje, pri čemer ne daje nobenih pojasnil glede narave in podrobnih pravil glede „spremembe v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Skupnostjo“.
49 Zato je treba ugotoviti, da je Svet pravno zadostno dokazal spremembo v vzorcu trgovanja med Kitajsko, Tajsko in Unijo.
50 Drugič, dvomi, ki jih ima predložitveno sodišče glede veljavnosti sporne uredbe, temeljijo tudi na tem, da institucije Unije niso dokazale, da so spremembe v vzorcu trgovanja med zadevnimi tretjimi državami in Unijo posledica izogibanja protidampinški dajatvi na uvoz s Kitajske.
51 Kot je razvidno iz člena 13(1) osnovne uredbe, se za obstoj izogibanja zahteva, da je dokazano, da za prakse, postopke ali dejavnosti, zaradi katerih so nastale spremembe v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Unijo, ni druge zadostne razlage oziroma gospodarske upravičenosti, kot je naložitev protidampinške dajatve.
52 V obravnavanem primeru je iz sporne uredbe razvidno, da so se institucije pri dokazovanju takega izogibanja oprle na sklop usklajenih indicev. Ugotovile so, da so se spremembe v vzorcu trgovanja med Tajsko in Unijo pojavile takoj po uvedbi protidampinške dajatve na uvoz s Kitajske. Ta sočasnost je pomemben indic, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti logično in razumljivo povezavo med znatnim povečanjem uvoza s Tajske in naložitvijo protidampinške dajatve.
53 Poleg tega je iz uvodne izjave 21 sporne uredbe razvidno, da je imela Komisija ob začetku preiskave informacije, ki so kazale na to, da se na Tajskem izvaja obsežna dejavnost sestavljanja zadevnih izdelkov.
54 Nazadnje, niti tajski in kitajski proizvajalci izvozniki niti tajska vlada institucijam Unije niso predložili dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pojasniti znatno povečanje uvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet s Tajske. Natančneje, te institucije niso prejele nobenega dokaza o dejanski dejavnosti proizvodnje ročnih vozičkov za premeščanje palet s Tajske.
55 Institucije Unije zaradi nesodelovanja podjetij in zadevnih nacionalnih organov med preiskavo niso mogle z gotovostjo ugotoviti razlogov za spremembo vzorca v trgovanju med Tajsko in Unijo.
56 Institucije Unije so se v položaju popolnega nesodelovanja v preiskavi glede izogibanja zato upravičeno oprle na indice, na podlagi katerih so ugotovile obstoj praks, postopkov ali dejavnosti na Tajskem, namen katerih je bil izključno izogibanje protidampinški dajatvi, naloženi na uvoz s Kitajske. V teh okoliščinah bi morale zadevne stranke predložiti dokaz o obstoju razumljivega razloga za te dejavnosti, ki ni izogibanje protidampinški dajatvi (glej po analogiji sodbo Brother International, C‑26/88, EU:C:1989:637, točka 29).
57 Iz tega sledi, da Svet s tem, da je v izpodbijani uredbi ugotovil, da gre za izogibanje ukrepom v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, ni storil očitne napake pri presoji dejstev.
58 Glede na zgornje ugotovitve je treba odgovoriti, da pri presoji vprašanja predložitvenega sodišča ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost sporne uredbe.
Stroški
59 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Pri presoji vprašanja predložitvenega sodišča ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 499/2009 z dne 11. junija 2009 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1174/2005 na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz enakega izdelka, poslanega s Tajske, s prijavljenim poreklom iz Tajske ali ne.
Podpisi