Tožba, vložena 15. aprila 2014 – Deutsche Edelstahlwerke proti Komisiji
(Zadeva T-230/14)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Deutsche Edelstahlwerke GmbH (Witten, Nemčija) (zastopnika: S. Altenschmidt in H. Janssen, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlog
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
Sklep Evropske komisije z dne 18. decembra 2013 v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C)– Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike razglasi za ničen;
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU
Tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep krši člen 107(1) PDEU, saj naj v zakonu o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) predvidena dodatna dajatev EEG in posebna ureditev nadomestil ne bi pomenila dodelitve državnih sredstev ali sredstev pod državnim nadzorom. Vsa dejstva, potrebna za opredelitev tega ukrepa, naj bi bila ugotovljena v predhodnem postopku med Komisijo in Zvezno republiko Nemčijo. Obstajali naj ne bi več nobeni dvomi, ki bi jih morala Komisija razjasniti v postopku v skladu s členom 108(2) PDEU in členom 4(4) Uredbe (ES) 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES1 .
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 108(1) PDEU in načela pravne varnosti
Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija kršila člen 108(1) PDEU in načelo pravne varnosti s tem, da je uporabila postopek za nove pomoči v skladu s členom 4(4) Uredbe št. 659/1999 namesto postopka za obstoječe pomoči iz člena 17 in naslednjih Uredbe št. 659/1999, da bi preverila svojo začasno oceno zakona EEG kot pomoč. V zvezi s tem zlasti poudarja, da Komisija v Sklepu z dne 22. maja 2002 zakona EEG iz leta 2000 ni opredelila kot pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ker ni bilo prenosa državnih sredstev. Spremembe zakona EEG iz leta 2000, ki so vodile do zakona EEG iz leta 2012, naj v primerjavi s Sklepom Komisije z dne 22. maja 2002 ne bi bile bistvene. Komisija bi zato lahko spremenjeno pravno mnenje uveljavljala v postopku po členu 108(1), ne da bi bremenila tožečo stranko. Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine o temeljnih pravicah in pravice do izjave Tožeča stranka dalje trdi, da je tožena stranka sprejela izpodbijani sklep, ne da bi pred tem tožeči stranki dala možnost, da se izjavi.