SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 24. oktobra 2011
Zadeva T‑213/10 P
P
proti
Evropskemu parlamentu
„Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – Izguba zaupanja – Obrazložitev – Izkrivljanje dokazov“
Predmet: Pritožba, vložena zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 24. februarja 2010 v zadevi P proti Parlamentu (F‑89/08), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Pritožba se zavrne. P nosi svoje stroške in stroške, ki so na tej stopnji nastali Parlamentu.
Povzetek
1. Uradniki – Začasni uslužbenci – Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Začasni uslužbenec, zaposlen v politični skupini v Parlamentu – Odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca zaradi izgube zaupanja – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25, drugi odstavek; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 2(c))
2. Pritožba – Razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Implicitna obrazložitev, ki jo poda Sodišče za uslužbence – Dopustnost – Pogoji
(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))
3. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)
1. Upoštevanje obsega obveznosti obrazložitve uprave je pravno vprašanje, ki je v pritožbenem postopku pod nadzorom Splošnega sodišča.
Obveznost obrazložitve na podlagi člena 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov velja ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca za nedoločen čas, ki jo urejajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev. Ta določba določa, da je „[o] vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, […] ta uradnik takoj pisno obveščen“ in da morajo biti „[v] vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, […] navedeni utemeljeni razlogi“.
Zlasti kar zadeva razlog za odpoved delovnega razmerja, ki se nanaša na izgubo ali prenehanje medsebojnega zaupanja med začasnim uslužbencem in politično skupino Evropskega parlamenta, ki ji je dodeljen, bi se pri neobstoju obveznosti obrazložitve celo najmanjši nadzor sodišča Unije izkazal za nemogoč. Okoliščina, da organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi (OPSP), nima nikakršne diskrecijske pravice glede izvedbe predloga politične skupine, nikakor ne omeji obsega obveznosti obrazložitve. V takem primeru morajo biti iz obrazložitve odločbe OPSP razvidni vsaj razlogi za predlog politične skupine, na podlagi katerih mora OPSP sprejeti odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predlog skupine lahko namreč vsebuje nepravilnosti, zaradi katerih je nezakonit, zato je treba v zvezi z njim omogočiti učinkovit sodni nadzor. Končno, zainteresirana oseba lahko le na podlagi obrazložitve presodi, ali je primerno vložiti tožbo zoper odločbo, ki posega v njen položaj, pa tudi sodišče Unije lahko nadzor izvrši le na podlagi obrazložitve.
Obseg obveznosti obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo navedenih razlogov in morebitni interes naslovnika akta za pojasnila, zadostnost obrazložitve pa je treba presojati na podlagi dejanskih in pravnih okoliščin sprejetja izpodbijanega akta. Odločba je tako zadostno obrazložena, če je bila sprejeta v okoliščinah, ki jih zadevni uslužbenec pozna in mu omogočajo razumevanje obsega ukrepa, sprejetega v zvezi z njim.
(Glej točke od 27 do 30.)
Napotitev na:
Sodišče: 28. junij 2005, Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 453; 28. februar 2008, Neirinck proti Komisiji, C‑17/07 P, neobjavljena v ZOdl., točke od 50 do 52; 10. julij 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America proti Impala, C‑413/06 P, ZOdl., str. 4951, točka 30;
Splošno sodišče: 8. december 2005, Reynolds proti Parlamentu, T‑237/00, ZOdl. JU, str. I‑A‑385 in II‑1731, točka 96; 17. oktober 2006, Bonnet proti Sodišču, T‑406/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑213 in II‑A‑2‑1097, točka 52; 8. september 2009, ETF proti Landgren, T‑404/06 P, ZOdl., str. II‑2841, točke od 143 do 171.
2. Obveznost obrazložitve sodb na podlagi člena 36 Statuta Sodišča v povezavi s členom 7(1) Priloge I k navedenemu statutu Sodišču za uslužbence ne nalaga, da zagotovi razlago, ki bi izčrpno in posamično sledila vsem razlogovanjem strank v sporu. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih so bili zadevni ukrepi sprejeti, pritožbenemu sodišču pa, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje sodnega nadzora. Te obveznosti namreč ni mogoče razlagati, kot da pomeni, da mora Sodišče za uslužbence podrobno odgovoriti na vsako trditev, ki jo navede pritožnik, zlasti če ni dovolj jasna in natančna ter ne temelji na podrobnih dokazih.
Vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Sodišča za uslužbence protislovna ali nezadostna, je pravno vprašanje, ki se sme uveljavljati v okviru pritožbe.
(Glej točki 31 in 32.)
Napotitev na:
Sodišče: 21. januar 2010, Iride in Iride Energia proti Komisiji, C‑150/09 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42 in navedena sodna praksa; 24. junij 2010, Kronoply proti Komisiji, C‑117/09 P, neobjavljena v ZOdl., točka 52 in navedena sodna praksa;
Splošno sodišče: zgoraj navedena sodba Bonnet proti Sodišču, točki 52 in 64 ter navedena sodna praksa; 8. junij 2009, Krcova proti Sodišču, T‑498/07 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑35 in II‑B‑1‑197, točka 34.
3. Iz člena 11 Priloge I k Statutu Sodišča, v katerem je povzeto besedilo člena 58 navedenega statuta, izhaja, da je pritožba omejena na pravna vprašanja in mora temeljiti na nepristojnosti Sodišča za uslužbence, na kršitvi postopka pred tem sodiščem, ki škoduje interesom pritožnika, ali na kršitvi prava Unije, ki jo je zagrešilo Sodišče za uslužbence.
To pomeni, da je Sodišče za uslužbence edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev torej, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Sodišču za uslužbence, ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora pritožbenega sodišča.
Tako izkrivljanje mora biti jasno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejanskega stanja in dokazov ali celo uporabiti nove dokaze.
(Glej točke od 46 do 48.)
Napotitev na:
Sodišče: 9. november 2007, Lavagnoli proti Komisiji, C‑74/07 P, neobjavljena v ZOdl., točka 20; 17. junij 2010, Lafarge proti Komisiji, C‑413/08 P, ZOdl., str. I‑5361, točka 17 in navedena sodna praksa;
Splošno sodišče: 2. marec 2010, Doktor proti Svetu, T‑248/08 P, točki 39 in 42 ter navedena sodna praksa.