SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(sodnik posameznik)

z dne 17. decembra 2015

Zadeva F‑134/14

T

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Socialna varnost – Poklicna bolezen – Člen 73 Kadrovskih predpisov – Predlog za priznanje poklicnega izvora bolezni– Vzročna zveza – Zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode, nastale zaradi roka, ki ga je institucija potrebovala za priznanje, da je bolezen poklicne narave – Obveznost sprejetja odločitve v razumnem roku – Nepremoženjska škoda“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja v skladu z njenim členom 106a, s katero T predlaga, prvič, razglasitev ničnosti sklepa Evropske komisije z dne 8. avgusta 2014 o potrditvi sklepa z dne 3. februarja 2014, s katerim je bilo le delno ugodeno njenemu odškodninskemu zahtevku za povračilo nepremoženjske škode, ki je posledica nespoštovanja razumnega roka v okviru postopka za priznanje poklicne bolezni, začetega na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), in, drugič, povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela.

Odločitev:      Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov T v znesku 5000 EUR. V preostalem se tožba zavrne. Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila T.

Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer nesreče in poklicne bolezni – Zdravniška komisija – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev – Pripis odgovornosti upravi – Izjema

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Kadrovski predpisi, člen 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni)

2.      Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Pogoji – Škoda – Vzročna zveza – Nepremoženjska škoda, ki je posledica nespoštovanja razumnega roka s strani institucije v okviru postopka za priznanje poklicnega izvora bolezni – Obstoj navedene škode ali vzročne zveze, o kateri je mogoče sklepati iz okoliščin in vrste kršitve, ki jo je storila institucija

(Člen 340 PDEU)

1.      Obveznost upoštevanja razumnega roka pri izvajanju upravnih postopkov pomeni splošno načelo prava Unije, katerega upoštevanje zagotavljajo sodišča in ki je v členu 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določeno kot sestavni del pravice do dobrega upravljanja.

V zvezi s tem je zadevna institucija odgovorna za hitrost dela zdravnikov, ki jih določi, in za hitrost dela zdravniške komisije, pooblaščene za izdajo ugotovitev, določenih v Pravilih o zavarovanju uradnikov Evropske unije za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Toda če se ugotovi, da je zamudo pri delu zdravniške komisije povzročilo zavlačevanje ali celo oviranje uradnika ali zdravnika, ki ga je določila komisija, zadevne institucije ni mogoče šteti za odgovorno za to zamudo.

(Glej točke od 68 do 70.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 11. aprila 2006, Angeletti/Komisija, T‑394/03, EU:T:2006:111, točke 152, 154 in 162;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 1. julija 2010, Füller-Tomlinson/Parlament, F‑97/08, EU:F:2010:73, točka 167.

2.      Kar zadeva nepremoženjsko škodo, nastalo, ker je institucija kršila načelo razumnega roka v okviru postopka za priznanje poklicnega izvora bolezni, zadevnemu uradniku ni treba dokazati njenega obstoja ali vzročne zveze, saj je o njiju mogoče sklepati iz okoliščin in vrste kršitve, ki je bila ugotovljena. Tako ni sporno, da občutek nepravičnosti in skrbi, ki jih osebi povzroči dejstvo, da mora najprej skozi predhodni in nato skozi sodni postopek, da se ji priznajo pravice, pomenijo škodo, o kateri je mogoče sklepati zgolj iz dejstva, da je uprava ravnala nepravilno.

(Glej točki 80 in 81.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 11. aprila 2006, Angeletti/Komisija, EU:T:2006:111, točka 167.