Zadeva T-621/17 R

(objava odlomkov)

Taminco BVBA

proti

Evropski agenciji za varnost hrane

„Začasna odredba – Fitofarmacevtska sredstva – Uredba (ES) št. 1107/2009 – Objava ugotovitev preizkusa, ki ga je opravila EFSA v zvezi s ponovno preučitvijo odobritve aktivne snovi tiram – Vprašanje zaupnosti nekaterih delov – Zavrnitev odobritve zaupne obravnave – Predlog za izdajo začasnih odredb – Neobstoj nujnosti“

Povzetek – Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 12. oktobra 2018

1.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za odobritev – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Presoja v okviru spora v zvezi z varstvom zaupnih podatkov –Nujnost izpolniti pogoj fumus boni juris – Tožba zoper odločbo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o zavrnitvi zaupne obravnave informacij, ki jih je ta pripravila – Neuporaba postopka zaupne obravnave za zadevne informacije – Neobstoj nujnosti

(Člen 278 PDEU in 279 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člen 63)

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za odobritev – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Presoja v okviru spora v zvezi z varstvom zaupnih podatkov – Breme dokaza glede zaupnosti zadevnih informacij

(Člen 278 PDEU in 279 PDEU)

1.      V zvezi z izdajo začasne odredbe za odobritev ni dovolj zatrjevati, da so informacije, ki naj bi bile razkrite, zaupne, če taka trditev ne izpolnjuje pogoja fumus boni juris.

Tako glede predloga za izdajo začasne odredbe Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), s katero je bila zavrnjena zaupna obravnava v okviru preučitve vloge za podaljšanje odobritve zadevne snovi, pogoj fumus boni juris ni izpolnjen, ker je zadevne informacije pripravila EFSA v okviru preučitve te vloge in jih a priori ni mogoče opredeliti kot informacije, za katere se lahko zahteva zaupno obravnavanje na podlagi člena 63(1) Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Poleg tega se na prvi pogled zdi, da v členu 63(2)(b) te uredbe morebitna presoja EFSA ni navedena kot morebitni predmet zaupnega obravnavanja, za katero se lahko zaprosi, ampak kot izključitev uporabe zaupnega obravnavanja za informacije, ki so jih predložile zadevne stranke.

(Glej točke 26, 30 in 31.)

2.      Kadar želi podjetje z začasno odredbo preprečiti razkritje informacij, domnevno zajetih z obveznostjo varovanja poklicne skrivnosti, je obseg, v katerem razkritje takih informacij povzroči resno in nepopravljivo škodo, odvisen od kombinacije okoliščin, kot sta pomen, ki ga imajo informacije za podjetje, ki jih navaja, v poslovnem smislu ter uporabnost teh informacij za druga podjetja na trgu, ki se lahko seznanijo z njimi in jih nato uporabijo.

Nasprotno, rešitve, ki jih je sprejel sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, glede med drugim količinsko neopredeljive in zato nepopravljive finančne škode, nastale zaradi objave domnevno zaupnih informacij, se ne uporabijo, kadar tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ne opredeli informacij, ki bi lahko bile pri objavi zadevnih dokumentov v celoti še zlasti koristne za njene sedanje ali morebitne konkurente, ker bi jih izkoristili v poslovne in konkurenčne namene ter kadar, natančneje, tožeča stranka ne navede nobenega posebnega elementa, ki bi zanjo pomenil nematerialno premoženje, ki se lahko uporabi za konkurenčne namene in katerega vrednost bi se lahko močno zmanjšala ali celo izničila, če te informacije ne bi bile več zaupne. Tako je v obravnavanem primeru, ker je tožeča stranka navedla le, da bi lahko objava navedenih dokumentov v celoti škodovala njenemu ugledu, tržnemu deležu in prometu, ker meni, da je zadevna snov poleg tega napačno opredeljena kot nevarna za zdravje njenih potrošnikov, uporabnikov te snovi, javnosti na splošno in regulativnih organov.

(Glej točke od 38 do 40.)