Pritožba, ki jo je 16. aprila 2024 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. februarja 2024 v zadevi T-146/22, Ryanair/Komisija (KLM II; COVID-19)

(Zadeva C-266/24 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, J. Carpi Badía in M. Farley, agenti)

Druge stranke v postopku: Ryanair DAC, Francoska republika, Kraljevina Nizozemska, Société Air France, Air France-KLM, Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi;

uporabi svojo pristojnost na podlagi 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča, in dokončno odloči o zadevi;

podredno, vrne zadevo Splošnemu sodišču v obravnavo tožbenih razlogov, o katerih se še ni presojalo; in

pridrži odločitev o stroških tega postopka, če zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, ali družbi Ryanair naloži plačilo stroškov, če o zadevi dokončno odloči.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva razloga.

Prvič, Splošno sodišče je uporabilo napačen standard za opredelitev, kdaj je prejemnik pomoči omejen na enega ali več subjektov v skupini podjetij za namene pravil Unije o državni pomoči. Natančneje, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da elementi, ki zgolj nakazujejo, da: (i) na splošno lahko družba Air France-KLM kot končna matična družba izvaja določeno stopnjo nadzora nad družbama Société Air France (Air France) in Koninklijke Luchtvaart Maatschappij (KLM) ter njune podružnice; in da (ii) obstaja določena stopnja integracije, usklajevanja in sodelovanja med družbami Air France, Air France-KLM in KLM, zadostujejo za dokaz, da sta družbi Air France-KLM in Air France dejansko prejeli pomoč – in bi se jih zato moralo šteti za prejemnika za namene pravil Unije o državni pomoči – v primeru, ko natančna vsebina in pogoji, pod katerimi je bila pomoč dodeljena, izrecno preprečujejo, da bi se pomoč uporabila v korist družb Air France-KLM in Air France.

Drugič, Splošno sodišče je nedopustno zamenjalo presojo Komisije s svojo lastno presojo pri ugotavljanju, ali so samo nekatere družbe znotraj skupine Air-France-KLM prejemniki ukrepa pomoči – to je področje, za katero so sodišča Unije priznala, da se zahtevajo zapletene ekonomske ocene, in v zvezi s katerim ima Komisija široko polje proste presoje – ne da bi ustrezno dokazalo, da je Komisija v obrazložitvi storila očitno napako pri presoji.

____________