Zadeva T‑74/12

Mecafer

proti

Evropski komisiji

„Damping – Uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Kitajske – Delna zavrnitev vračila plačanih protidampinških dajatev – Določitev izvozne cene – Odštetje protidampinških dajatev – Sprememba časovnih učinkov razglasitve ničnosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 18. novembra 2015

1.      Sodni postopek – Predložitev dokazov – Rok – Prepozna podaja dokaznih predlogov – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člena 46(1) in 48(1))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditve – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Zahteva – Vpliv protidampinških dajatev na cene pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji – Izbira metode analize – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 2(9) in 11(10))

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Pogoji – Prilagoditve – Uporaba po uradni dolžnosti

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(9))

4.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditev – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Zahteva – Vpliv protidampinških dajatev na cene pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji – Analiza ujemanja kontrolne številke izdelka

(Uredba Sveta št. 1225/2009, uvodna izjava 20 in člen 11(10))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditve – Razlaga glede na protidampinški sporazum GATT iz leta 1994 – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Izjema – Ozka razlaga

(Sporazum o izvajanju člena VI splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994, „protidampinški sporazum iz leta 1994“, člena 2.4 in 9.3.3; Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 2(9), drugi pododstavek, in 11(10))

6.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditve – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Zahteva – Presoja od primera do primera – Prejšnja ali poznejša praksa institucij – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(10))

7.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditve – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Izbira metode analize – Obveznost uporabe metode, ki je skladna z metodo, sprejeto za oceno vpliva protidampinških dajatev na prvega neodvisnega kupca v Uniji

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 2(9) in (11), ter 11(10))

8.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Izračun dejanske stopnje dampinga – Določitev izvozne cene – Uporaba konstruirane izvozne cene – Prilagoditve – Neodštetje zneska plačanih protidampinških dajatev – Dokaz o vplivu navedenega zneska, ki ga mora predložiti uvoznik

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(10))

9.      Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev s strani Sodišča – Razglasitev delne ničnosti sklepa, s katerim je bilo delno zavrnjeno vračilo neutemeljeno plačanih protidampinških dajatev – Nujnost začasne ohranitve učinkov sklepa zaradi izognitve obveznosti vrnitve vseh vrnjenih zneskov – Neobstoj

(člen 264 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 28 do 30.)

2.      Na področju dampinga člen 11(10) osnovne protidampinške uredbe št. 1255/2009 ne določa posebne metode za presojo, ali je bila protidampinška dajatev ustrezno odražena v cenah pri prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji. V zvezi s tem se ne glede na dvojno napotitev na člen 2 osnovne protidampinške uredbe, določeno v členu 11(10) iste uredbe, pridevnik „ustrezno“ ne nanaša na metodo preizkusa ali na pravilo iz člena 2 osnovne protidampinške uredbe, ampak na cilj odražanja protidampinških dajatev v cenah pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka, ki jo izvajajo trgovinske družbe, povezane s proizvajalcem izvoznikom, prvemu neodvisnemu kupcu s sedežem v Uniji, namreč sprememba ravnanja navedenih družb po uvedbi protidampinških dajatev, kar na koncu pomeni odpravo stopnje dampinga, ki je bila prvotno ugotovljena.

Glede na to, da v osnovni protidampinški uredbi ni opredeljena metoda, na podlagi katere je mogoče oceniti, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 11(10) te uredbe, izbira med več metodami izračuna predpostavlja presojo zapletenih ekonomskih položajev. Zato ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri izbiri metode, tako da Splošno sodišče na tem področju izvede le omejen sodni nadzor.

(Glej točke 53 in od 63 do 67.)

3.      V zvezi z določitvijo izvozne cene za oceno obstoja dampinga iz člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe št. 1255/2009 izhaja, da lahko instituciji štejeta, da izvozna cena ni zanesljiva v dveh primerih, in sicer pri povezavi med izvoznikom in uvoznikom ali tretjim ali pri kompenzacijskem dogovoru med izvoznikom in uvoznikom ali tretjim. Razen v teh primerih se morata instituciji, če izvozna cena obstaja, opreti nanjo za določitev dampinga.

Če se izvozna cena računsko določi na podlagi cene uvoženih izdelkov za prvega neodvisnega kupca ali na drugi razumni podlagi, instituciji po uradni dolžnosti opravita prilagoditev iz člena 2(9), drugi in tretji pododstavek, osnovne protidampinške uredbe.

(Glej točke od 55 do 57.)

4.      Pri presoji obstoja vpliva plačanih protidampinških dajatev na cenah pri prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji v skladu s členom 11(10) osnovne protidampinške uredbe št. 1255/2009 uporaba analitične metode ujemanja kontrolnih številk izdelka (metoda ujemanja KŠI) ne posega v enotnost zadevnega izdelka, saj Komisija ni določila stopnje dampinga po KŠI, ampak je za zadevni izdelek določila enotno stopnjo dampinga.

Dalje, kadar gre za kompleksen izdelek, pri čemer imajo njegovi različni modeli različne tehnične značilnosti in precej različne cene, je metoda ujemanja KŠI, katere namen je primerjava KŠI, katerega značilnosti in cene pri nadaljnji prodaji so podobne, bolj primerna za preizkus spremembe cene pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka v obdobju med prvotno preiskavo in preiskavo o vračilu. Nasprotno na podlagi metode preizkusa, ki temelji na globalnem povečanju prometa, ni mogoče ugotoviti, ali je povezani uvoznik dejansko spremenil svoje ravnanje na trgu oziroma ali je, nasprotno, izvajal cenovno politiko, ki mu je omogočala kompenzacijo prodaje modelov, ki se manj prodajajo, s prodajo modelov, ki se bolje prodajajo, in je s tem vplival na stopnjo dobička.

Poleg tega bi bilo treba po jezikovni razlagi uvodne izjave 20 in člena 11(10) osnovne protidampinške uredbe proučiti vpliv plačanih protidampinških dajatev na vsako prodajno ceno in zato raje po metodi primerjave posameznih poslov, ali glede na okoliščine primera celo po metodi ujemanja modelov ali metodi ujemanja KŠI.

V tem okviru uporaba metode ujemanja KŠI, če se uporabi dosledno na vseh stopnjah preizkusa prošnje za vračilo, ne pomeni, da so postavljeni dodatni pogoji za vračilo vseh plačanih protidampinških dajatev, ampak zgolj, da se upoštevanje pogojev iz člena 11(10) osnovne protidampinške uredbe preveri na ravni posamičnih KŠI, in ne na ravni zadevnega izdelka kot celote.

Poleg tega to, da pristop ujemanja KŠI ni omenjen v osnovni protidampinški uredbi, ne pomeni, da je nezakonit ali očitno napačen.

(Glej točke od 72 do 74, 76, 96 in 114.)

5.      Določbe osnovne protidampinške uredbe št. 1255/2009 je treba razlagati čim bolj v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o izvajanju člena VI splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (protidampinški sporazum).

Unija je namreč osnovno protidampinško uredbo sprejela, da bi izpolnila svoje mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz protidampinškega sporazuma. Poleg tega je Unija s členom 11(10) osnovne protidamšinške uredbe nameravala izpolniti določene obveznosti iz člena 9.3.3 protidampinškega sporazuma. Člen 11(10) osnovne protidampinške uredbe je treba torej razlagati v smislu te določbe.

Glede tega člen 2.4, četrti stavek, protidampinškega sporazuma, tako kot člen 2(9), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe, določa načelo „dajatev kot strošek“, po katerem dajatve in takse, nastale v obdobju med uvozom in nadaljnjo prodajo, med njimi tudi plačane protidampinške dajatve, pomenijo strošek, ki ga je treba odšteti pri konstruiranju izvozne cene. V tem okviru neodštetje protidampinških dajatev na podlagi člena 9.3.3 protidampinškega sporazuma pomeni izjemo od pravila „dajatev kot strošek“, ki je določeno v členu 2.4, četrti stavek, navedenega sporazuma. Neodštetje protidampinških dajatev, določeno v členu 11(10) osnovne protidampinške uredbe, je prav tako izjema od pravila „dajatev kot strošek“, določenega v členu 2(9), drugi pododstavek, navedene uredbe, in jo je treba razlagati ozko.

Tako je ovira za povrnitev plačanih protidampinških dajatev v celoti, v skladu s katero je treba dokazati, da so se cene za nadaljnjo prodajo v Uniji dvignile za znesek, ki je enak dvakratni stopnji dampinga, neizogibna posledica neizpolnjenih zahtev iz člena 11(10) osnovne protidampinške uredbe in s tem posledica uporabe pravila „dajatev kot strošek“.

(Glej točke 81, 82, od 86 do 88, 94, in 95.)

6.      Komisija ima v okviru postopka vračila plačanih protidampinških dajatev široko diskrecijsko pravico pri preizkusu, ali so izpolnjeni pogoji za neodštetje protidampinških dajatev od konstruirane izvozne cene. To diskrecijsko pravico je treba izvajati za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati vsa pomembna dejstva.

Glede tega je treba pogoje za neodštetje protidampinških dajatev pri izračunu izvozne cene presojati v smislu dokazov, ki so jih predložili uvozniki, ki zahtevajo neodštetje protidampinških dajatev, in v smislu konkretnih okoliščin vsake zadeve.

Zato se uvoznik z namenom, da bi dosegel neodštetje plačanih protidampinških dajatev, ne more sklicevati na prejšnjo ali poznejšo prakso Komisije.

(Glej točke od 121 do 123.)

7.      V okviru postopka vračila plačanih protidampinških dajatev je preizkus vpliva protidampinških dajatev na stranke povezanega uvoznika, določen v členu 11(10) osnovne protidamšinške uredbe št. 1255/2009, korak pri izračunu izvozne cene, konstruirane na podlagi člena 2(9) navedene uredbe. Protidampinške dajatve bodo namreč v skladu z rezultatom tega preizkusa odštete od konstruirane izvozne cene in bodo tako neposredno vplivale na znesek navedene cene, kar pomeni, da bo cena nujno nižja, kot če protidampinške dajatve ne bi bile odštete. Poleg tega, nižja ko je izvozna cena, večja je razlika glede na normalno vrednost in večja je revidirana stopnja dampinga. Člen 11(10) osnovne uredbe torej vpliva na konstrukcijo izvozne cene in posredno na izračun revidirane stopnje dampinga.

Komisija mora v tem okviru za uporabo člena 2(9) in (11) ter člena 11(10) osnovne protidampinške uredbe uporabiti usklajene metode.

V zvezi s tem velja, da kadar Komisija pri preverjanju, ali so se protidampinške dajatve odražale v ceni za nadaljnjo prodajo prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji, uporabi analitično metodo ujemanja kontrolne številke izdelka (metoda ujemanja KŠI), stori očitno napako pri presoji, če zavrne neodštetje protidampinških dajatev od izvoznih cen KŠI, pri katerih so se protidampinške dajatve odražale v cenah pri nadaljnji prodaji in vseh nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji. Komisija namreč s takšnim ravnanjem ne upošteva vseh posledic metode ujemanja KŠI, za uporabo katere se je sama odločila, če od izvozne cene, konstruirane na podlagi člena 2(9) osnovne protidampinške uredbe, odšteje vse plačane protidampinške dajatve, s čimer umetno zniža enotno ponderirano povprečno izvozno ceno na KŠI.

Poleg tega člen 11(10) osnovne protidampinške uredbe Komisiji ne nalaga sistematičnega odštetja vseh plačanih protidampinških dajatev v primeru, v katerem iz preizkusa – opravljenega po metodi ujemanja KŠI – ali so bile protidampinške dajatve prenesene, ni mogoče sklepati, da so te bremenile vse KŠI, ampak zgolj nekatere med njimi.

(Glej točke od 137 do 144 in 147.)

8.      Za to, da se v okviru postopka vračila plačanih protidampinških dajatev ugotovi, ali je treba konstruirano izvozno ceno izračunati brez odštetja zneska teh dajatev, je v členu 11(10) osnovne protidampinške uredbe št. 1255/2009 določen le en pogoj, in sicer, da povezani uvoznik predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče sklepati o prenosu protidampinških dajatev na cene pri nadaljnji prodaji in vse nadaljnje prodajne cene v Uniji.

V tem okviru se dokaz o prenosu protidampinških dajatev na cene pri nadaljnji prodaji in vse nadaljnje prodajne cene v Uniji lahko, pod pogojem, da je prepričljiv, predloži v kakršni koli obliki.

(Glej točki 151 in 152.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 162 do 164.)