Language of document : ECLI:EU:T:2012:98

Združeni zadevi T‑29/10 in T‑33/10

Kraljevina Nizozemska in ING Groep NV

proti

Evropski komisiji

„Državna pomoč – Finančni sektor – Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Kapitalski vložek z možnostjo prejemnika pomoči, da izbira med poplačilom ali pretvorbo vrednostnih papirjev – Sprememba pogojev poplačila v upravnem postopku – Odločba o združljivosti pomoči s skupnim trgom – Pojem državne pomoči – Ugodnost – Merilo zasebnega vlagatelja – Potrebna in sorazmerna zveza med zneskom pomoči in obsegom ukrepov, namenjenih zagotovitvi združljivosti pomoči“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja

(člen 87(1) ES)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pravna sposobnost – Razlaga na podlagi objektivnih dejavnikov – Sodni nadzor – Obseg

(člen 87(1) ES)

3.      Pravo Unije – Razlaga – Akti institucij – Obrazložitev – Upoštevanje

1.      Za opredelitev „ugodnosti“ v smislu člena 87(1) ES v primeru kapitalskega vložka je treba presoditi, ali bi zasebni vlagatelj v podobnih okoliščinah v velikosti, ki je primerljiva z velikostjo subjektov iz javnega sektorja, lahko izvedel tolikšne finančne vložke, zlasti ob upoštevanju razpoložljivih podatkov in predvidenega razvoja v času teh vložkov. Za ugotovitev, ali je država ravnala kot skrben vlagatelj v tržnem gospodarstvu ali ne, se je treba postaviti v okoliščine obdobja, v katerem so bili ukrepi finančne pomoči sprejeti, zato se je torej treba vzdržati vsakršne presoje, oprte na kasnejši položaj.

Taka načela se uporabljajo v primeru, ko se država, potem ko se odloči za vpis kapitala, ki ga izda podjetje, podvrženo določenim pogojem poplačila, strinja s spremembo navedenih pogojev. V takih okoliščinah je bila državna pomoč lahko dodeljena tako v obliki kapitalskega vložka, kot tudi v obliki spremembe teh pogojev poplačila.

Glede analize gospodarske racionalnosti ravnanja države, ki jo je opravila Komisija, se slednja ne more izogniti obveznosti preučiti gospodarsko racionalnost spremembe pogojev poplačila glede na merilo zasebnega vlagatelja zgolj zato, ker naj bi bil kapitalski vložek, ki je predmet poplačila, že sam po sebi državna pomoč. Komisija lahko namreč šele na podlagi take preučitve, ki predpostavlja zlasti primerjavo prvotnih pogojev poplačila s spremenjenimi pogoji, ugotovi, ali je šlo za dodelitev dodatne ugodnosti v smislu člena 87(1) ES ali ne.

Za namene te preučitve je morala Komisija upoštevati vse upoštevne vidike in zlasti tiste, ki so izhajali iz prvotnih in spremenjenih pogojev poplačila. V tem okviru pristop, ki se omejuje le na ugotovitev, da je sprememba pogojev poplačila kapitalskega vložka pomenila državno pomoč, ne da bi se predhodno preučilo vprašanje, ali je zaradi te spremembe prišlo do koristi, ki zasebnemu vlagatelju, postavljenemu v isti položaj kot država, ne bi bila zagotovljena, ne more zadostovati za opredelitev pomoči glede na člen 87(1) ES. Na podlagi takega pristopa ni mogoče v celoti spregledati možnosti, in ne pravice, da država prejme poplačilo na podlagi prvotnih pogojev, niti gospodarske racionalnosti, ki bi lahko pojasnila izvedeno spremembo.

Zato je Komisija napačno razlagala pojem pomoči s tem, da ni presodila, ali je država s sprejetjem spremembe pogojev poplačila ravnala tako, kot bi ravnal zasebni vlagatelj v podobnem položaju, zlasti zato, ker bi lahko država predčasno prejela poplačilo in bi bila lahko v tem primeru veliko bolj prepričana, da bo ob upoštevanju obstoječih tržnih pogojev prejela zadovoljivo nadomestilo.

(Glej točke od 97 do 99, 110, 111, 118 in 125.)

2.      Pojem državna pomoč ima pravni značaj in ga je treba razlagati na podlagi objektivnih dejavnikov. Zato mora sodišče Unije načeloma in upoštevajoč konkretne dejavnike spora, o katerem odloča, ter tehničnost ali zapletenost presoje, ki jo je opravila Komisija, izvajati celoten nadzor glede vprašanja, ali ukrep spada na področje uporabe člena 87(1) ES. Vendar je sodni nadzor v zvezi z vprašanjem, ali ukrep spada na področje uporabe člena 87(1) ES, omejen, če je presoja, ki jo je opravila Komisija, tehnična ali zapletena. Vsekakor mora Splošno sodišče presoditi, ali je tako.

Vprašanje, ali je sprememba pogojev poplačila kapitalskega vložka državna pomoč, ker njenemu upravičencu daje ugodnost, je torej načeloma predmet celovitega nadzora Splošnega sodišča. Če pa bi Splošno sodišče menilo, da bi opredelitev pomoči zahtevala zapleteno gospodarsko presojo Komisije, zlasti glede vprašanja, ali država s sprejetjem spremembe pogojev poplačila ni ravnala tako, kot bi ravnal skrbni zasebni vlagatelj primerljive velikosti, bi bilo tako vprašanje predmet omejenega nadzora.

Tako je treba za presojo zakonitosti odločbe Komisije na področju državnih pomoči upoštevati podatke, ki jih je Komisija imela ali bi jih lahko imela na dan, ko je sprejela izpodbijano odločbo. V zvezi s tem, če se izkaže, da je presoja Komisije v nasprotju s podatki, za katere naj ne bi vedela v upravnem postopku, ali da jo je mogoče glede na njih postaviti pod vprašaj, bo treba preveriti, ali bi bila s takimi podatki lahko seznanjena in jih v ustreznem času upoštevala, in če je bilo tako, ali bi morala Komisija običajno te podatke upoštevati, vsaj kot upoštevne podatke za uporabo merila zasebnega vlagatelja.

(Glej točke 100, 101, 105 in 106.)

3.      Izrek akta je neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo, zato ga je treba razlagati, če je treba, ob upoštevanju razlogov, ki so vodili do njegovega sprejetja. Čeprav je res, da ima lahko samo izrek odločbe pravne učinke, je dejstvo, da lahko sodišče Unije nadzoruje zakonitost presoje iz obrazložitve odločbe, če presoja kot obrazložitev akta, ki posega v položaj, pomeni potrebno podporo izreku tega akta ali če se lahko zaradi te obrazložitve spremeni vsebina izreka zadevnega akta.

Zato, če Komisija v odločbi o državnih pomočeh ukrep, ki je predmet njenega preizkusa, nezakonito opredeli kot pomoč, ta nezakonitost nujno vpliva na ugotovitev združljivosti pomoči, za katero se zahteva določena količina zavez, ki se določi glede na izračunani najnižji znesek pomoči.

(Glej točke 146, 156 in 160.)