Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 15. marca 2010 – GL2006 Europe proti Komisiji in OLAF

(Zadeva T-435/09 R)

„Začasna odredba – Programi Skupnosti v zvezi z raziskavami in tehnološkim razvojem – Arbitražna klavzula – Nalog za izterjavo – Opomin – Predlog za odlog izvršitve – Denarna škoda – Neobstoj izrednih okoliščin – Neobstoj nujnosti“

1.                     Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Začasna odredba – Navedba tožene stranke (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)) (Glej točki 16 in 17.)

2.                     Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Vrstni red in način preizkusa – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe (členi 256(1) PDEU, 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2)) (Glej točke od 27 do 29.)

3.                     Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Finančna škoda – Položaj, ki bi lahko ogrozil obstoj tožeče družbe – Dokazno breme (člen 278 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2)) (Glej točke od 31 do 33.)

4.                     Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Finančna škoda – Položaj, ki bi lahko ogrozil obstoj tožeče družbe – Presoja glede na položaj skupine, h kateri podjetje spada – Uporaba za fizično osebo, ki ima nadzor nad to družbo (člen 278 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2)) (Glej točke od 35 do 37.)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve odločbe, ki jo vsebuje dopis Komisije z dne 10. julija 2009, s katerim je ta ustavila sodelovanje tožeče stranke pri dveh projektih Skupnosti, in opominov, izdanih 7. avgusta 2009, s katerimi je zahtevala vračilo zneskov, ki so bili plačani v okviru projektov Skupnosti, pri katerih je tožeča stranka sodelovala.

Izrek

1.         Šteje se, da je Evropska komisija edina tožena stranka.

2.         Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

3. 3. Odločitev o stroških se pridrži.