Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesgericht Salzburg (Avstrija) 5. maja 2021 – FC/FTI Touristik GmbH

(Zadeva C-287/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Salzburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: FC

Tožena stranka: FTI Touristik GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje:

Ali je treba člen 12(2) Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih1 (v nadaljevanju: Direktiva) razlagati tako, da je odstop potnika od turističnega paketa ob sklicevanju na „neizogibne in izredne okoliščine“ načeloma dopusten šele neposredno pred začetkom potovanja, ali pa lahko pride do tega odstopa v posameznem primeru tudi od 3 do 4 mesece pred tem?

Če naj bi bila izjava o odstopu načeloma dopustna brez časovne omejitve, se poleg tega postavlja vprašanje,

(a)    ali za predvidevanje, ki ga je treba izvesti, z vidika potnika v zvezi z načrtovanim obdobjem potovanja v okviru ex-ante premisleka zadostuje, da je zgoraj navedene okoliščine in oviro, ki iz njih izhaja, že mogoče z neko verjetnostjo oceniti in da pri stanju nevarnosti, do katerega je že prišlo, znatnega izboljšanja s pretežno verjetnostjo ni mogoče pričakovati, ter

(b)    ali morebiti prenagljeno izjavljen odstop potniku ne škodi, če se okoliščine, ki so ob izjavi o odstopu že obstajale, šele neposredno pred načrtovanim začetkom potovanja izkažejo za takšne, da organizator potovanja končno ne more izvesti ali da od potnika ne bi bilo mogoče pričakovati, da se tega potovanja udeleži?

Ali so pri oceni obstoja neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali v njegovi neposredni bližini ter s tem nastale ovire za izvedbo turističnega paketa odločilne

(a)    le objektivne okoliščine ali pa je treba poleg tega upoštevati tudi subjektivne okoliščine na strani potnika, v tej zadevi na primer poseben namen potovanja in to, da bi sabo vzel dva mala otroka, ter

(b)    je pri oceni verjetnega položaja nevarnosti v obdobju potovanja poleg poti tja in nazaj odločilen predvsem kraj potovanja, to je Sardinija, in ne preostala Italija?

Ali ni upravičenosti do brezplačne pravice do odstopa, če so okoliščine, na katere se potnik sklicuje, ob rezervaciji že obstajale oziroma so bile te vsaj predvidljive, ali pa lahko to povzroči vsaj, da se uporabi strožje merilo pri presoji, ali se lahko od nekoga pričakuje, da sprejme oviro?

Če pogoji za brezplačen odstop od potovanja ne bi bili izpolnjeni, se postavlja vprašanje, ali morajo biti dogovorjene „razumne standardne odstopnine“ v smislu člena 12(1) Direktive le v okviru odstotkov, ki so v panogi standardni, pri čemer se izhaja iz obstoječe prakse, ali pa mora sodišče vedno izvesti presojo pričakovanih prihrankov stroškov in prihodkov iz nadomestne uporabe potovalnih storitev v posameznem primeru ob tem, da organizator razkrije osnovo za izračun?

Ali se lahko pri presoji razumnosti standardno dogovorjenih odstopnin uporabi nacionalno pravo, če to v primeru, v katerem se lahko pričakuje nesorazmerna obremenitev za postopek, omogoča, da se višina zneska določi po prostem preudarku sodišča?

Ali se zadnji stavek člena 12(1) Direktive, v skladu s katerim organizator na zahtevo potnika predloži obrazložitev zneska odstopnin, nanaša tudi na standardno, z odstotkom dogovorjeno odstopnino in kakšne so pravne posledice, če organizator te obveznosti ne izpolni ali je ne izpolni zadostno?

Ali ima organizator trditveno in dokazno breme glede razumnosti standardno, z odstotkom dogovorjene odstopnine, ali pa mora vedno potnik zatrjevati in dokazati, koliko organizator glede na trenutek odstopa navadno prihrani in koliko lahko z nadomestno prodajo potovalne storitve navadno zasluži?

____________

1 Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL 2015, L 326, str. 1).