Zadeva T‑343/13

CN

proti

Evropskemu parlamentu

„Nepogodbena odgovornost – Peticija, naslovljena na Parlament – Objava nekaterih osebnih podatkov na spletnem mestu Parlamenta – Neobstoj dovolj resne kršitve pravnega pravila, ki posameznikom podeljuje pravice“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 3. decembra 2015

1.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Dovolj resna kršitev prava Unije – Zahteva, da institucije očitno in resno kršijo meje svoje diskrecijske pravice – Kršitev pravil o varstvu osebnih podatkov – Vključitev

(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 8; Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta št. 45/2001)

2.      Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Podatki v zvezi z zdravjem – Pojem – Široka razlaga – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 10(1))

3.      Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Nujnost zakonitosti obdelave – Privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki – Pojem – Vložitev peticije, ki vsebuje občutljive podatke, na spletni strani Evropskega parlamenta – Informacije, ki so vlagatelju peticije dane pred vložitvijo peticije in ki mu omogočajo, da presodi dostopnost njegove peticije za javnost – Zakonitost obdelave

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, členi 2(h), 5(d) in 10(2)(a))

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Dovolj resna kršitev prava Unije – Sklicevanje na nezakonitosti, ki izhajajo iz kršitve pravic tretje osebe – Nedopustnost

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

5.      Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Pravica do izbrisa podatkov – Zahteva – Nezakonita obdelava zadevnih podatkov – Izbris zakonito obdelanih podatkov iz vljudnosti – Spoštovanje razumnega roka

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 16)

6.      Temeljne pravice – Spoštovanje zasebnega življenja – Varstvo osebnih podatkov – Razkritje podatkov s privolitvijo zadevnega posameznika – Vmešavanje v zasebno življenje – Neobstoj

7.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

8.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dejanska in gotova škoda, povzročena z nezakonitim aktom – Premoženjska in nepremoženjska škoda – Dokazno breme

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

9.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Vzročna zveza – Škoda, ki jo tvorijo stroški v zvezi s predhodnim postopkom – Stroški, ki so nastali po prosti izbiri tožeče stranke – Neobstoj vzročne zveze med škodo in ravnanjem institucije

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      Na področju nepogodbene odgovornosti Unije pogoj nezakonitega ravnanja institucij Unije zahteva dovolj resno kršitev pravnega pravila, katerega cilj je dati pravice posameznikom. Odločilno merilo za ugotovitev dovolj resne kršitve prava Unije je, da je institucija Unije očitno in resno kršila meje svoje diskrecijske pravice.

Ker je v zvezi s tem pravica do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah podrobneje urejena z Uredbo št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, kar zadeva akte institucij in organov Unije, ter z določbami za izvedbo navedene uredbe, ki jih sprejme posamezna institucija, je cilj teh različnih določb posameznikom podeliti pravice. Zato se tožeča stranka v okviru odškodninske tožbe nanje lahko sklicuje.

(Glej točki 44 in 47.)

2.      Pojem „podatki v zvezi z zdravjem“ iz člena 10(1) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, je treba razlagati široko, tako da vključuje informacije v zvezi z vsemi vidiki zdravja osebe – fizičnimi in psihičnimi. Vendar tega pojma ni mogoče razširiti tako, da bi se z njim zajeli izrazi, ki ne vključujejo nikakršnega razkritja podatka v zvezi z zdravjem ali zdravstvenim stanjem posameznika.

(Glej točko 50.)

3.      Ker člen 2(h) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ne določa nobenega pogoja glede oblike privolitve posameznika za obdelavo osebnih podatkov, je mogoče vložitev peticije pri Evropskem parlamentu šteti za izjavo volje zadevne osebe.

Razumno pozoren vlagatelj peticije bi namreč s pozornim branjem informacij, ki jih na svoji spletni strani v zvezi z objavo peticij zagotavlja Parlament, lahko presodil obseg svojega dejanja in njegove posledice. V zvezi s tem, glede peticije, ki se nanaša na dejstvo, da institucija Unije, pri odločitvah o njegovi karieri, ni ustrezno upoštevala zdravstvenega stanja vlagatelja peticije, ki je uradnik Unije, in zdravstvenega stanja njegovega sina, je ta izjava volje posebna, ker je Parlament ob vlagatelja peticije ob vložitvi obvestil o tem, da bo njegova pritožba dostopna na spletu, ter da je z označitvijo polj v obrazcu glede javne obravnave in vpisa v register, dostopen na spletu, podal izrecno privolitev, ne da bi bilo na to privolitev treba posredno sklepati iz katerega koli dejanja. V teh okoliščinah je treba šteti, da je vlagatelj peticije izrecno privolil v objavo zadevnih občutljivih podatkov o zdravju v smislu člena 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001. Te ugotovitve se smiselno uporabljajo za obdelavo drugih osebnih podatkov, ki niso občutljivi osebni podatki vlagatelja peticije.

Poleg tega, glede osebnih podatkov, ki ne spadajo med podatke, navedene v členu 10(1) Uredbe št. 45/2001 (kot so podatki o karieri vlagatelja peticije), je treba navesti, da za njihovo obdelavo velja ureditev iz člena 5 navedene uredbe. V skladu s členom 5(d) te uredbe se podatki lahko obdelujejo, le če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nedvoumno dal svojo privolitev. Z drugimi besedami, podatki se lahko obdelujejo, če je posameznik, na katerega se nanašajo, v to gotovo in nedvomno privolil. V zvezi s tem člen 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001 zahteva izrecno privolitev, člen 5(d) navedene uredbe pa zahteva nedvoumno dano privolitev. Ob upoštevanju narave občutljivih osebnih podatkov je razumno sklepati, da pogoji za privolitev v smislu člena 5(d) Uredbe št. 45/2001 ne morejo biti strožji od pogojev iz člena 10(2)(a) navedene uredbe.

(Glej točke 59, 70, 74 in od 76 do 79.)

4.      Na področju nepogodbene odgovornosti Unije mora biti za zagotovitev polnega učinka pogoja v zvezi s kršitvijo pravnega pravila, ki posameznikom podeljuje pravice, varstvo, ki ga to pravilo zagotavlja posamezniku, ki se nanj sklicuje, učinkovito in da je torej ta posameznik med tistimi, ki jim zadevno pravilo podeljuje pravice. Kot podlage za odškodnino pa ni mogoče šteti pravila, ki pred nezakonitostjo ne zagotavlja varstva posamezniku, ki se nanj sklicuje, ampak nekemu drugemu posamezniku. Iz tega sledi, da se tožeča stranka v okviru svoje odškodninske tožbe ne more sklicevati na nezakonitosti, ki izhajajo iz domnevne kršitve pravic tretje osebe.

(Glej točko 86.)

5.      Člen 16 Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, podeljuje pravico doseči izbris osebnih podatkov, če je njihova obdelava nezakonita. Zato se pri utemeljitvi zahtevka za izbris ni mogoče sklicevati na to določbo, če je obdelava osebnih podatkov zakonita. Dejstvo, da je zadevna institucija Unije zahtevku ugodila, še ne pomeni priznanja nezakonitosti prvotne obravnave.

Člen 12(3) Izvedbenih pravil za Uredbo št. 45/2001, ki jih je sprejel Evropski parlament, v zvezi s tem določa, da se v primeru ugoditve zahtevku za izbris osebnih podatkov tega izvrši brez odlašanja. Ta določba se nanaša na položaje, v katerih se zahtevku ugodi, ker je utemeljen, in sicer ker je bila obdelava osebnih podatkov nezakonita. V teh okoliščinah je razumljivo, da ga je treba izvršiti brez odlašanja. Nasprotno pa v primeru, ko zahtevek ni utemeljen, ampak se mu ugodi iz vljudnosti, ni razloga, da bi ga bilo treba izvršiti brez odlašanja. V tem primeru je Parlament zavezan le, da svojo zavezo izvrši v razumnem roku.

(Glej točki 90 in 100.)

6.      Kar zadeva razkritje osebnih podatkov s strani institucije Unije, ni mogoče skleniti, da gre za vmešavanje javne oblasti v zasebno življenje v smislu člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, kadar je zadevna oseba privolila v to razkritje.

(Glej točko 107.)

7.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 110.)

8.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 118 in 119.)

9.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 123 in 124.)