Language of document :

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 3. marca 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia n° 38 de Barcelona - Španija) – Marc Gómez del Moral Guasch/Bankia SA

(Zadeva C-125/18)1

(Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Pogodba o hipotekarnem kreditu – Spremenljiva obrestna mera – Referenčni indeks za hipotekarne kredite hranilnic – Indeks, ki izhaja iz zakonske ali druge določbe – Enostranska uvedba te določbe s strani prodajalca ali ponudnika – Nadzor zahteve po preglednosti s strani nacionalnega sodišča – Posledice ugotovitve nedovoljenosti določbe)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia n° 38 de Barcelona

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Marc Gómez del Moral Guasch

Tožena stranka: Bankia SA

Izrek

Člen 1(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da na področje uporabe te direktive spada pogoj iz pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, ki določa, da obrestna mera, ki se uporabi za kredit, temelji na enem od uradnih referenčnih indeksov, določenih z nacionalno ureditvijo, ki jih kreditne institucije lahko uporabijo za hipotekarne kredite, kadar ta ureditev ne določa niti obvezne uporabe tega indeksa, ne glede na izbiro strank, niti njegove subsidiarne uporabe, če se stranki ne dogovorita drugače.

Direktivo 93/13, zlasti njen člen 4(2) in njen člen 8, je treba razlagati tako, da mora sodišče države članice preveriti jasnost in razumljivost pogodbenega pogoja, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, in to ne glede na prenos člena 4(2) te direktive v pravni red te države članice.

Direktivo 93/13, zlasti njen člen 4(2) in njen člen 5, je treba razlagati tako, da mora biti zaradi spoštovanja zahteve po preglednosti pogodbenega pogoja, ki določa spremenljivo obrestno mero v okviru pogodbe o hipotekarnem kreditu, ta pogoj ne le formalno in slovnično razumljiv, ampak mora povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, omogočati, da razume, kako se ta obrestna mera dejansko izračuna, ter tako na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni morebitne znatne ekonomske posledice takega pogoja za svoje finančne obveznosti. Elementa, ki sta v okviru presoje, ki jo mora v zvezi s tem opraviti nacionalno sodišče, zlasti upoštevna, sta, prvič, okoliščina, da so glavni elementi v zvezi z izračunom te obrestne mere brez težav dostopni vsem osebam, ki nameravajo skleniti pogodbo o hipotekarnem posojilu, ker je način izračuna navedene obrestne mere objavljen, in drugič, predložitev informacij o preteklem gibanju indeksa, na podlagi katerega se ta obrestna mera izračuna.

Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče, če je nepošteni pogodbeni pogoj, ki za izračun spremenljivih obresti posojila določa referenčni indeks, ničen, ta indeks nadomesti z zakonitim indeksom, ki se uporabi, če se stranki ne dogovorita drugače, pod pogojem, da zadevna pogodba o hipotekarnem kreditu zaradi odprave navedenega nepoštenega pogoja ne bi mogla več obstajati in da bi bile posledice razglasitve ničnosti te celotne pogodbe za potrošnika posebej škodljive.

____________

1 UL C 152, 30.4.2018.