Tožba, vložena 12. februarja 2007 - Du Pont de Nemours (Francija) in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-31/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Du Pont de Nemours (Francija) SAS (Puteaux, Francija), Du Pont Portugal Serviços (Lizbona, Portugalska), Du Pont Ibérica SL (Barcelona, Španija), Du Pont de Nemours (Belgija) BVBA (Mechelen, Belgija), Du Pont de Nemours Italiana Srl (Milano, Italija), Du Pont de Nemours (Nizozemska) BV (Dordrecht, Nizozemska), Du Pont de Nemours (Nemčija) GmbH (Bad Homburg, Nemčija), DuPont CZ s.r.o. (Praga, Češka Republika), DuPont Hungary Trading Ltd (Budaors, Madžarska), DuPont Poland Sp.z o.o. (Varšava, Poljska), DuPont Romania Srl (Bukarešta, Romunija), Du Pont (Združeno kraljestvo) Ltd (Herts, Združeno kraljestvo), Du PontAGro Hellas SA (Atene, Grčija), DuPont International Operations Sarl (Švica), DuPont Solutions (Francija) SAS (Puteaux, Francija) (Zastopnika: D. Waelbroeck in N. Rampal, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

Naj se za nično razglasi priloga k Direktivi Komisije 2006/133/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve flusilazola kot aktivne snovi v delu, v katerem določa kot datum izteka obdobja vključitve flusilazola 30. junij 2008;

naj se za ničnega razglasi člen 3(2) Direktive Komisije 2006/133/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve flusilazola kot aktivne snovi v delu, v katerem določa rok, do katerega države članice po ponovni ocenitvi spremenijo ali prekličejo registracijo za sredstva, ki vsebujejo flusilazol, 30. junij 2008;

naj se za ničnega razglasi Del A posebnih določb iz priloge k Direktivi Komisije 2006/133/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v delu, v katerem določa omejitev za vrste poljščin, za katere lahko države članice registrirajo uporabo flusilazola po njegovi vključitvi v prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, in ki mora biti izvedena do 30. junija 2007 (izpodbijane omejitve);

naj se Komisiji naloži, da tožečim strankam povrne vsakršno škodo, ki jim je nastala zaradi izpodbijanih omejitev, znesek te odškodnine za trenutno ocenjeno škodo, ki je nastala tožečim strankam, pa naj se določi v višini približno 109 milijonov USD (okoli 84 milijonov evrov) ali pa se določi drug znesek, ki odraža nastalo škodo ali škodo, ki še bo nastala tožečim strankam, kot ga bodo stranke določile v tem postopku zlasti ob upoštevanju bodoče škode;

podredno naj se strankam naloži, da v razumnem roku od dneva razglasitve sodbe predložijo znesek odškodnine, ki ga stranke sporazumno določijo, oziroma če se ne uspejo dogovoriti, naj se jim naloži, da v enakem roku predložijo svoje predloge z natančnimi zneski;

naj se za prisojeni znesek od datuma izdaje sodbe Sodišča pa do dejanskega plačila naloži plačilo obresti po obrestni meri, ki jo takrat v glavnih refinančnih operacijah uporablja Evropska centralna banka, povišana za dve odstotni točki, ali po ustrezni obrestni meri, ki jo določi Sodišče;

naj se toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke s tožbo predlagajo delno razglasitev ničnosti priloge I k Direktivi Komisije 2006/133/ES¹ z dne 11. decembra 2006 o spremembi priloge I k Direktive Sveta 91/414/EGS² o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (v nadaljevanju: DFSP) v delu, v katerem določa omejitve tako za obdobje vključitve flusilazola kot tudi za vrste poljščin, za katere lahko države članice registrirajo uporabo flusilazola.

Tožeče stranke zatrjujejo, da so izpodbijane omejitve nezakonite, ker temeljijo le na oceni "nevarnosti" in ne "tveganja", kot je predpisano v Direktivi 91/41/EGS. Natančneje, zatrjujejo, da naj bi s skrajšanjem obdobja vključitve z običajnih 10 let na 18 mesecev ter z omejitvijo registrirane uporabe flusilazola le za določene poljščine, Komisija kršila obveznosti iz Pogodbe ES in omenjene direktive ter predpisov ki jo spreminjajo, in tudi več temeljnih načel in ciljev prava Skupnosti. Tožeče stranke namreč trdijo, da je tožena stranka kršila načeli sorazmernosti in dobrega upravljanja, pravica biti slišan ter načelo pravne varnosti, načelo varstva legitimnih pričakovanj in načelo prepovedi diskriminacije ter obveznost obrazložitve. Končno naj bi tožena stranka zlorabila pooblastila, ker so bile omejitve določene samovoljno, ne glede na merila iz direktive.

Poleg ničnostne tožbe so tožeče stranke vložile tudi odškodninski zahtevek na podlagi členov 235 in 288(2) ES za nadomestilo škode, ki naj bi jo utrpele zaradi izpodbijanih omejitev.

____________

¹ - Direktiva Komisije 2006/133/ES z dne 11. decembra 2006 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS glede vključitve flusilazola kot aktivne snovi (UL 2006, L 439, str. 27).

² - Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL 1991, L 230, str. 1).