Zadeva T‑141/14

SolarWorld AG in drugi

proti

Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba – Damping – Uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani – Dokončna protidampinška dajatev – Oprostitev uvoza, za katerega je bila sprejeta zaveza – Neločljivost – Nedopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. februarja 2016

1.      Ničnostna tožba – Predmet – Razglasitev delne ničnosti – Zahteva – Ločljivost izpodbijanih določb – Objektivno merilo

(Člen 263 PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Predmet – Razglasitev delne ničnosti – Zahteva – Ločljivost izpodbijanih določb – Določba uredbe Sveta o oprostitvi protidampinških dajatev za nekatere uvoze, za katere je bila podana zaveza, ki jo je Komisija sprejela – Razglasitev ničnosti, ki povzroči spremembo bistva uredbe – Neizpolnjen pogoj

(Člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1238/2013, člena 1(2) in 3)

1.      Delna razglasitev ničnosti akta Skupnosti ni mogoča, če elementov, glede katerih se zahteva razglasitev ničnosti, ni mogoče ločiti od preostanka akta. Tej zahtevi po ločljivosti ni zadoščeno, kadar bi bila posledica delne razglasitve ničnosti akta to, da bi se spremenilo njegovo bistvo. Pri vprašanju, ali delna razglasitev ničnosti spreminja bistvo izpodbijanega akta, gre za objektivno merilo in ne subjektivno, ki bi bilo povezano s politično voljo organa, ki je navedeni akt sprejel.

Poleg tega je treba za preverjanje ločljivosti določb, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, preučiti obseg navedenih določb, zato da bi bilo mogoče presoditi, ali bi razglasitev njihove ničnosti spremenila duha in vsebino akta, katerega del so.

(Glej točke od 48 do 51.)

2.      Tožbo za razglasitev ničnosti člena 3 Uredbe št. 1238/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani je treba zavreči kot nedopustno. Razglasitev ničnosti tega člena, v skladu s katerim so protidampinške dajatve oproščeni uvozi zadevnih proizvodov kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so podali cenovne zaveze, bi namreč povzročila spremembo učinkov Uredbe št. 1238/2013, saj navedeni uvozi ne bi bili več oproščeni – v določenih letnih okvirih – protidampinških dajatev, določenih v členu 1(2) te uredbe. Če bi bilo ugodeno predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijane določbe, iz preučitve obsega navedene določbe izhaja, da bi se spremenila duh in vsebina Uredbe št. 1238/2013.

V zvezi s tem Uredba št. 1238/2013 do določene količinske omejitve priznava oprostitev plačila protidampinške dajatve za poimensko navedene gospodarske subjekte, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa. Razglasitev ničnosti tega člena bi imela z odpravo oprostitve plačila dajatev, ki je bila priznana do te količinske omejitve, za posledico širši obseg protidampinških dajatev od tistega, ki izhaja iz Uredbe št. 1238/2013, kot je jo sprejel Svet, saj bi se v tem primeru navedene dajatve uporabljale za celoten uvoz zadevnih izdelkov, poslanih iz Kitajske, medtem ko se na podlagi navedene uredbe kot celote te dajatve uporabljajo le za uvožene izdelke, ki jih odpošljejo kitajski izvozniki, ki niso pristopili k zavezi, ki jo je Komisija sprejela. Tak rezultat bi pomenil spremembo bistva akta, katerega del je določba, za katero se predlaga razglasitev ničnosti.

Poleg tega vprašanje, ali se lahko vsi členi Uredbe št. 1238/2013 uporabljajo brez člena 3, ne vpliva na presojo obsega spremembe te uredbe v primeru razglasitve ničnosti te določbe, prav ta presoja pa je preizkus, ki ga je treba opraviti, da bi se ugotovilo, ali je bistvo pravnega akta, ki vsebuje določbe, katerih razglasitev ničnosti se predlaga, spremenjeno. Enako velja za trditev, da členi končne Uredbe št. 1238/2013 niso dvoumni, zaradi česar naj njihova razlaga s sklicevanjem na točke obrazložitve ne bi bila potrebna, pa tudi za dejstvi, da nič v navedeni uredbi ne določa, da je naložitev protidampinških dajatev odvisna od člena 3, in da ponujena zaveza ni bila pogoj za sprejetje Uredbe št. 1238/2013.

(Glej točke 54, 55, 60 in 61.)