Language of document : ECLI:EU:T:2016:331

Zadeva T‑160/13

Bank Mellat

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Pristojnost Splošnega sodišča – Ničnostna tožba – Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – Neposredno nanašanje – Pravni interes – Dopustnost – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve – Pravna jamstva iz člena 215(3) PDEU – Pravna varnost – Prepoved samovoljnega ravnanja – Kršitev temeljnih pravic“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 2. junija 2016

1.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Pristojnost sodišča Unije – Splošni omejevalni ukrepi, katerih področje uporabe je določeno glede na objektivna merila – Izključitev

(člen 19 PEU; člen 275 PDEU; Sklep Sveta 2012/635/SZVP, člen 1, točka 6)

2.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Pristojnost sodišča Unije – Akt, sprejet na podlagi člena 215 PDEU – Vključitev

(člen 19 PEU; člena 275 PDEU in 275 PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pojem predpisa v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU – Vsi splošni akti razen zakonodajnih aktov – Splošna uredba Sveta, sprejeta na podlagi člena 215 PDEU – Vključitev

(člena 215 PDEU in 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

4.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpisi – Akti, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov in ki se neposredno nanašajo na tožečo stranko – Kumulativni pogoji – Akt, ki se ne nanaša neposredno na tožečo stranko – Nedopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 267/2012, člena 30a in 30b(3), prvi pododstavek, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1263/2012)

5.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Nujnost obstoječega in dejanskega interesa – Presoja ob vložitvi tožbe – Tožba zoper akt, s katerim so določeni omejevalni ukrepi – Tožeča stranka, na katero se nanašajo drugi strožji ukrepi – Razglasitev ničnosti navedenih strožjih ukrepov pred vložitvijo tožbe – Odlog učinkov ničnostne sodbe do odločitve o pritožbi – Dopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

6.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Pravna podlaga – Omejevalni ukrepi, določeni s sklepom, sprejetim na podlagi člena 29 PEU, in z uredbo na podlagi člena 215 PDEU – Nujnost omejevalnih ukrepov, določenih z navedeno uredbo – Presoja glede na sklep, sprejet na podlagi člena 29 PEU

(člen 29 PEU; člen 215(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

7.      Pravo Evropske unije – Načela – Sorazmernost – Prepoved gospodarske dejavnosti – Sorazmernost – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

8.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora – Splošni akt, ki vsebuje določbe, ki se nanašajo neposredno na tožečo stranko, brez izvedbenih ukrepov – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor, ki se nanaša na splošna načela prava Unije

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

9.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Sodni nadzor nad zakonitostjo – Načelo sorazmernosti – Primernost omejevalnih ukrepov – Omejevalni ukrep, s katerim se uresničuje legitimen cilj skupne zunanje in varnostne politike

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

10.    Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Sodni nadzor nad zakonitostjo – Načelo sorazmernosti – Nujnost omejevalnih ukrepov

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

11.    Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Sodni nadzor nad zakonitostjo – Načelo sorazmernosti – Neobstoj nesorazmernosti omejevalnih ukrepov

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

12.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi zamrznitve sredstev

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012)

13.    Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Obveznost določitve pravnih jamstev

(člen 215(3) PDEU; Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1(15))

14.    Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije – Sodni nadzor nad zakonitostjo – Načeli pravne varnosti in enakega obravnavanja – Kršitev – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1263/2012, člen 1, točka 15)

1.      Člen 1, točka 6, Sklepa 2012/635 o spremembi Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ni sklep, ki določa omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, v smislu člena 275, drugi odstavek, PDEU, saj ta določba vsebuje splošne ukrepe, saj je njihovo področje uporabe določeno glede na objektivna merila in ne glede na opredeljene fizične ali pravne osebe. Iz tega sledi, da Splošno sodišče v skladu s členom 275 PDEU ni pristojno za odločanje o ugovoru nezakonitosti glede člena 1, točka 6, Sklepa 2012/635, saj je bil ta ugovor nezakonitosti vložen v utemeljitev tožbe za razglasitev ničnosti člena 1, točka 15, Uredbe št. 1263/2012 o spremembi Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ta določba pa prav tako ni sklep, ki določa omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, v smislu člena 275, drugi odstavek, PDEU.

(Glej točke 33, 34, 36 in 38.)

2.      Odstopanja od pristojnosti sodišča Unije iz člena 275 PDEU ni mogoče razlagati tako, da je tudi nadzor nad zakonitostjo akta, sprejetega na podlagi člena 215 PDEU, kot je člen 1, točka 15, Uredbe št. 1263/2012 o spremembi Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ki ne spada na področje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), izključen le zato, ker je treba za veljavno sprejetje navedenega akta najprej sprejeti Sklep, ki spada na področje SZVP. Taka razlaga zadevnega odstopanja bi bila namreč v nasprotju tako s splošno pristojnostjo, ki je Sodišču podeljena s členom 19 PEU, kot s posebno pristojnostjo, ki mu je izrecno podeljena s členom 263, prvi, drugi in tretji odstavek, PDEU.

(Glej točko 39.)

3.      Člen 1, točka 15, Uredbe št. 1263/2012 o spremembi Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, je predpis v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, ker je, prvič, splošen in ker je bil, drugič, sprejet na podlagi člena 215 PDEU in po postopku iz tega člena, tako da ni zakonodajni akt.

(Glej točki 48 in 55.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 55 do 61.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 72 do 78.)

6.      Iz besedila, sistematike in cilja člena 215(1) PDEU namreč izhaja, da se pojem potrebnosti iz te določbe ne nanaša na razmerje med aktom, sprejetim na podlagi člena 215 PDEU, in zastavljenim ciljem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), temveč na razmerje med navedenim aktom in sklepom SZVP, na katerem temelji. Sklicevanje na „potrebne ukrepe“ je torej namenjeno zagotavljanju, da Svet na podlagi člena 215 PDEU ne sprejme omejevalnih ukrepov, ki bi prekoračevali tiste, ki so bili sprejeti v ustreznem sklepu SZVP.

(Glej točko 87.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 92.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 100 do 111.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 117 do 135 in od 144 do 152.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 161 do 179 in od 188 do 196.)

11.    Vsak gospodarski ali finančni omejevalni ukrep neizogibno povzroča učinke, ki utegnejo škodovati strankam, katerih odgovornost za položaj, zaradi katerega so bili sprejeti zadevni ukrepi, ni bila dokazana. Zaradi bistvenega pomena ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki sta končna cilja, na katerih temeljijo ukrepi za preprečevanje širjenja jedrskega orožja in njegovega financiranja, nevšečnosti, povzročene iranski komercialni banki z omejevalnim ukrepom proti Iranu, ki določa omejitve prenosov sredstev, v katere so vključene iranske finančne institucije, niso nesorazmerne glede na navedene cilje te ureditve.

(Glej točki 204 in 213.)

12.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 226 do 229.)

13.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke d 231 do 240.)

14.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke d 241 do 248.)