Tožba, vložena 14. oktobra 2010 - Iberdrola proti Komisiji

(Zadeva T-486/10)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Iberdrola, SA (Bilbao, Španija) (zastopnika: J. Ruiz Calzado in E. Barbier de la Serre, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Sklep naj se razglasi za ničen in

Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, ki se izpodbija v tem postopku, je isti kot v zadevah Gas Natural Fenosa SDG proti Komisiji, T-484/10, in Endesa proti Komisiji, T-490/10.

Tožeča stranka trdi, da je Komisija večkrat napačno uporabila pravo in storila več očitnih napak pri presoji, ker je po predhodni preučitvi iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 659/1999¹ menila, da je izravnava zaradi javnih storitev, ki jo je prijavila Kraljevina Španija, utemeljena v skladu s predpisi EU o državnih pomočeh. Tožeča stranka navaja pet razlogov za razglasitev ničnosti.

S prvim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni začela postopka formalne preiskave, določenega v členu 4(4) Uredbe, kljub temu, da obstajajo številni dvomi glede združljivosti prijavljene pomoči z notranjim trgom. Zato tožeča stranka trdi, da je Komisija očitno kršila člen 108(2) PDEU in člen 4(4) Uredbe št. 659/1999.

Z drugim tožbenim razlogom, ki je sestavljen iz dveh delov, tožeča stranka zatrjuje, prvič, da je Komisija napačno uporabila pravo in storila napake pri presoji s tem, da je menila, da ukrep, ki ga je prijavila Kraljevina Španija, ustreza potrebi po izravnavi stroškov opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, utemeljeni z razlogi zanesljivosti oskrbe, čeprav v Španiji ne obstajajo in ni verjetno, da bodo kratkoročno obstajali, in, drugič, zatrjuje očitno napako pri presoji, ker naj bi Komisija menila, da je ukrep, ki ga je prijavila Kraljevina Španija, združljiv z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU in tretjo direktivo o električni energiji.

S tretjim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti tožeča stranka zatrjuje, da je državna pomoč, ki jo je odobrila Komisija, v nasprotju z materialnimi in časovnimi omejitvami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002² o državni pomoči za premogovništvo in v predlogu Uredbe Sveta o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

S četrtim tožbenim razlogom za razglasitev ničnosti tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načelo dobrega upravljanja, ki jo zavezuje k natančni, pozorni in nepristranski preučitvi vseh upoštevnih dejstev zadeve, s tem da ni štela za pomembno zbrati vseh potrebnih mnenj, da bi bila popolno obveščena o vseh podatkih zadeve pred sprejetjem Sklepa, ampak je raje potrdila prijavljeni ukrep v prvi fazi.

S petim tožbenim razlogom, ki se je sestavljen iz treh delov, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila načelo sodne prakse, ki preprečuje Komisiji razglasiti za združljivo z notranjim trgom državno pomoč, ki krši druge določbe Pogodbe, zlasti ker ne upošteva, da ukrep krši pravila, ki priznavajo načelo prostega pretoka blaga, cilje, ki jim sledijo direktive o notranjem trgu z električno energijo in trajnostne cilje Evropske unije.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

² - Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (UL L 205, str. 1).