Zadeva T-341/07

Jose Maria Sison

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu – Skupno stališče 2001/931/SZVP in Uredba (ES) št. 2580/2001 – Ničnostna tožba – Prilagoditev predlogov – Sodni nadzor – Obrazložitev – Pogoji za izvajanje ukrepa Skupnosti o zamrznitvi sredstev“

Povzetek sodbe

1.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep o zamrznitvi sredstev, sprejet zoper nekatere osebe in subjekte, osumljene izvajanja terorističnih dejavnosti

(člen 253 ES; Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(6); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

2.      Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj oziroma nezadostna obrazložitev – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost izpodbijanega akta

(člena 230 ES in 253 ES)

3.      Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu – Sklep o zamrznitvi sredstev

(Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(4); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

4.      Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu – Sklep o zamrznitvi sredstev

(Skupno stališče Sveta 2001/931, prva uvodna izjava in člen 1(4); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

5.      Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu – Sklep o zamrznitvi sredstev

(Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(4) in (6); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

1.      Tako obrazložitev prvotnega sklepa o zamrznitvi sredstev kot obrazložitev poznejših sklepov se morata sklicevati ne le na pravne pogoje za uporabo Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, zlasti na obstoj sklepa pristojnega nacionalnega organa, temveč tudi na specifične in konkretne razloge, zaradi katerih Svet pri svojem izvrševanju diskrecijske pravice za presojo meni, da se mora ukrep zamrznitve sredstev nanašati na zainteresirani subjekt.

Poleg tega izhaja iz člena 1(6) Skupnega stališča 2001/931 o posebnih omejevalnih ukrepih zaradi boja proti terorizmu, na katerega napotuje tudi člen 2(3) Uredbe št. 2580/2001, da če je treba po poznejših sklepih o zamrznitvi sredstev preverjati položaj zainteresiranega subjekta, je to zato, da se zagotovi, da ohranitev njegovega imena na seznamu ostane utemeljena, če je treba na podlagi novih informacij ali dokazov. Vendar kadar je obrazložitev poznejše odločbe o zamrznitvi premoženja v bistvu enaka kot obrazložitev v prejšnji odločbi, v zvezi s tem lahko zadostuje preprosta izjava, še posebej, kadar je zainteresirana oseba skupina ali organizacija.

V zvezi s tem se široka pooblastila za presojo, ki jih ima Svet na voljo glede okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ali ohranitvi ukrepa zamrznitve sredstev, raztezajo na oceno grožnje, ki jo lahko še naprej pomeni oseba ali organizacija, ki je v preteklosti izvršila teroristična dejanja, ne glede na prekinitev njenih dejavnosti med bolj ali manj dolgim obdobjem. V teh okoliščinah od Sveta ni mogoče zahtevati, da čim bolj podrobno navede, kako zamrznitev sredstev tožeče stranke konkretno prispeva k boju proti terorizmu, ali da predloži dokaze, s katerimi bi bilo mogoče dokazati, da bi zainteresirani ta sredstva lahko uporabil za to, da bi v prihodnosti izvršil ali poskusil izvršiti teroristična dejanja.

(Glej točke od 60 do 62, 65 in 66.)

2.      V okviru tožbe za razglasitev ničnosti dolžnost obrazložitve predstavlja bistveno zahtevo, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki se nanaša na zakonitost temelja spornega akta. Izpodbijanja utemeljenosti te obrazložitve tako ni mogoče obravnavati v okviru nadzora spoštovanja obveznosti, ki ga določa člen 253 ES.

(Glej točko 67.)

3.      V okviru sprejetja odločbe o zamrznitvi sredstev na podlagi Uredbe št. 2580/2001 in Skupnega stališča 2001/931 o posebnih omejevalnih ukrepih zaradi boja proti terorizmu je Svet na osebe, na katere se ta odločba nanaša, naslovil obrazložitev za njeno sprejetje. Če se Svet v tej obrazložitvi sklicuje na več nacionalnih odločb, za katere se lahko a priori trdi, da so jih v smislu člena 1(4) navedenega stališča sprejeli pristojni organi, kasneje pa v odgovoru na tožbo navede in na obravnavi potrdi, da so bile le nekatere od teh nacionalnih odločb podlaga za zadnjenavedeno izpodbijano odločbo o zamrznitvi, so takšne obrazložitve, kadar niso očitno nezdružljive z besedilom odločbe o zamrznitvi zadevnih sredstev, enake dopustnosti pred sodiščem, do katere je upravičena tožeča stranka.

(Glej točke od 100 do 103.)

4.      Pri določitvi pomena določbe prava Skupnosti je treba hkrati upoštevati njeno besedilo, njen smisel in njene cilje. Ob upoštevanju besedila, smisla in ciljev upoštevnih določb Skupnega stališča 2001/931 o posebnih omejevalnih ukrepih zaradi boja proti terorizmu (glej zlasti prvo uvodno izjavo obrazložitve Skupnega stališča) in Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih zaradi boja proti terorizmu kot tudi bistvene vloge, ki jo imajo nacionalni organi v procesu zamrznitve sredstev, določenem v členu 2(3) te uredbe, mora biti odločba o „začetku preiskave ali pregona“, zato da se Svet lahko veljavno sklicuje nanjo, izdana v okviru nacionalnega postopka, katerega neposreden in bistven namen je sprejetje preventivnih ali restriktivnih ukrepov zoper zainteresirano osebo na podlagi boja proti terorizmu in zaradi njene vpletenosti vanj. Ta zahteva v primeru odločbe nacionalne sodne oblasti, ki le podredno in posredno odloča o morebitni vpletenosti zainteresirane osebe v tako dejavnost, ali v okviru spora, ki se na primer nanaša na državljanske pravice in obveznosti, ni izpolnjena.

(Glej točki 110 in 111.)

5.      Kadar želi Svet po ponovni preučitvi sprejeti ali ohraniti ukrep zamrznitve sredstev iz naslova Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih zaradi boja proti terorizmu na podlagi nacionalne odločbe o „začetku preiskave ali pregona“ za teroristično dejanje, mora upoštevati kasnejši razvoj teh preiskav ali pregonov. Vendar se lahko zgodi, da je preiskava policijskih ali varnostnih organov končana, ne da bi se nadaljeval sodni postopek, zaradi česar ni mogoče zbrati dovolj dokazov ali pa se iz istih razlogov ne more začeti sodna preiskava. Prav tako lahko odločba o pregonu povzroči opustitev pregona ali plačilo kazni. Bilo bi nedopustno, da Svet ne bi upošteval teh elementov, ki so del celote upoštevnih informacij, ki jih je treba upoštevati za presojo položaja. Drugačna odločitev bi Svetu in državam članicam ponovno vrnila neomejeno pooblastilo za zamrznitev sredstev osebe zunaj sodnega nadzora za nedoločen čas, in sicer ne glede na izid morebitnih temu sledečih sodnih postopkov.

(Glej točko 116.)