SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
17. marec 2015
Zadeva F‑73/13
AX
proti
Evropski centralni banki (ECB)
„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Disciplinski postopek – Disciplinski ukrep – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – Pravica do obrambe – Dostop do disciplinskega spisa – Dostop do informacij in dokumentov, ki se nanašajo na druge enote – Razumni rok – Zakonitost sestave disciplinske komisije – Posvetovalna vloga disciplinske komisije – Strožji ukrep od priporočenega – Obveznost obrazložitve – Upravljanje službe – Očitna napaka pri presoji – Sorazmernost ukrepa – Olajševalne okoliščine – Obteževalne okoliščine – Ugovor nezakonitosti“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega PEU in PDEU, s katero AX zlasti predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe izvršilnega odbora Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB ali Banka) z dne 28. maja 2013, s katero je bil na podlagi disciplinske sankcije odpuščen z odpovednim rokom, in drugič, plačilo 20.000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel
Odločitev: Tožba se zavrne. AX nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasila Evropska centralna banka.
Povzetek
1. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Uporaba po analogiji sodne prakse v zvezi s Kadrovskimi predpisi
(Kadrovski predpisi; Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 9(c))
2. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Kontradiktorni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Predložitev spisa zadevni osebi – Obseg – Meje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(b); Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člena 8.3.2 in 8.3.11)
3. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Sankcija – Zakonitost – Neobstoj disciplinskega postopka zoper drugega uslužbenca zaradi podobnih dejstev – Neobstoj vpliva
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.17)
4. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Obveznost, da se zadevni osebi predloži poročilo, ki ga pripravi preiskovalna komisija pred uvedbo disciplinskega postopka in ki ni vključeno v disciplinski spis – Neobstoj
(Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člena 8.3.2 in 8.3.11; Okrožnica Evropske centralne banke št. 1/2006, člen 6(14))
5. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Disciplinska komisija – Sestava – Generalni direktor ali namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za človeške vire – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, Priloga IX, oddelek 2; Protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36.2; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člena 8.3.5 in 8.3.7)
6. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Načelo domneve nedolžnosti – Obseg
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.15)
7. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Roki – Obveznost uprave, da ukrepa v razumnem roku – Presoja
(Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.2)
8. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Sankcija – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.17)
9. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Sankcija – Polje prostega preudarka izvršilnega odbora – Meje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Sodni nadzor – Meje
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.17)
10. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravice in obveznosti – Obveznost lojalnosti – Obseg – Odstranitev z delovnega mesta uslužbenca, ki je nepopravljivo omajal zaupanje, ki ga povezuje z Banko – Dopustnost
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člena 4(a) in 44; Kodeks ravnanja Evropske centralne banke, členi 2, 2.2, 4.1, 4.2 in 5.1)
11. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Sankcija – Olajševalna okoliščina – Presoja v primeru uslužbenca, ki opravlja poslovodne naloge
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45)
12. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Svoboda združevanja – Obseg – Obveznost kolektivnih pogajanj – Neobstoj
(Člen 13 PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 28; Protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36.1)
1. Ker člen 9(c) Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke določa, da se pri razlagi pravic in obveznosti, določenih z navedenimi pogoji za zaposlitev, ustrezno upoštevajo uredbe, pravila in sodna praksa, ki se uporabljajo za zaposlene v institucijah Unije, lahko sodišča Unije – ker je disciplinski postopek, določen s predpisi, ki se uporabljajo za uslužbence Banke, z nekaterih vidikov podoben disciplinskemu postopku, določenemu v Kadrovskih predpisih Unije – po potrebi po analogiji uporabijo sodno prakso, ki se nanaša na disciplinski postopek iz Kadrovskih predpisov.
(Glej točki 102 in 103.)
2. Čeprav lahko na podlagi določb, ki se uporabljajo za uslužbence Evropske centralne banke, uslužbenec, v zvezi s katerim je bil uveden disciplinski postopek, načeloma brez omejitev dostopa do elementov disciplinskega spisa, vključno z elementi v svojo korist, s temi določbami kljub temu ni predviden neomejen dostop tega uslužbenca do vseh informacij ali vsakega dokumenta, ki se nahaja v Banki ali ki bi bil lahko rekonstruiran na podlagi obstoječih dokumentov ali informacij, ki so na voljo v tej instituciji. V zvezi z zadnjenavedeno vrsto informacij ali rekonstruiranimi dokumenti, ki se načeloma ne obravnavajo, kot da so sestavni del disciplinskega spisa, Pravila za zaposlene ne določajo, da se ti po uradni dolžnosti predložijo zadevni osebi.
Pravica do dostopa do disciplinskega spisa, določena s predpisi, ki se uporabljajo za zaposlene v Banki, se sklada z zahtevami, določenimi s pravom Unije, zlasti členom 41(2)(b) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in sodno prakso Unije v zvezi z disciplinskim postopkom. Za zagotovitev kontradiktornosti disciplinskega postopka, kakršen poteka pred disciplinsko komisijo Banke, in pravic do obrambe v takem postopku se sicer res zahteva, da se lahko zadevna oseba in – če je to primerno – njen odvetnik seznanita z vsemi dejanskimi elementi, na podlagi katerih je bila sprejeta disciplinska odločba, in sicer pravočasno, da lahko predložita svoja stališča. Tako mora biti za zagotovitev spoštovanja pravic do obrambe zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o upoštevnosti dejstev in da lahko poleg tega tudi zavzame stališče vsaj o dokumentih, ki jih je upoštevala institucija Unije in ki razkrivajo dejstva, pomembna za izvajanje njenih pravic do obrambe. Vendar se lahko zahteva po dostopu zadevne osebe do dokumentov v zvezi z njo uporablja le za dokumente, uporabljene v disciplinskem postopku in/ali končni odločbi uprave. Torej upravi na podlagi načela spoštovanja pravic do obrambe ni treba nujno predložiti drugih dokumentov.
V zvezi s tem niti Banka niti disciplinska komisija nista pristojni za to, da se izrečeta o morebitni upoštevnosti ali koristnosti nekaterih dokumentov za obrambo zaposlenega, saj ni mogoče izključiti možnosti, da so lahko dokumenti, ki so po presoji Banke ali disciplinske komisije neupoštevni, zanj koristni. Zato niti Banka niti disciplinska komisija ne moreta iz upravnega postopka enostransko izključiti dokumentov, ki bi jih lahko zadevna oseba uporabila za razbremenitev krivde.
(Glej točke 114, 115 in 120.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbe ICI/Komisija, T‑36/91, EU:T:1995:118, točka 93; N/Komisija, T‑273/94, EU:T:1997:71, točka 89; Eyckeler & Malt/Komisija, T‑42/96, EU:T:1998:40, točka 81, in Kaufring in drugi/Komisija, T‑186/97, T‑187/97, od T‑190/97 do T‑192/97, T‑210/97, T‑211/97, od T‑216/97 do T‑218/97, T‑279/97, T‑280/97, T‑293/97 in T‑147/99, EU:T:2001:133, točki 179 in 185.
3. Odgovornost zaposlenega v Evropski centralni banki, zoper katerega je bil uveden disciplinski postopek, je treba preučiti posamično in samostojno, torej neodvisno od morebitne zakonitosti ali nezakonitosti odločbe ali neobstoja odločbe, sprejete v zvezi z drugimi zaposlenimi. Zato se uslužbenec za izpodbijanje sankcije, ki mu je bila naložena, ne more učinkovito sklicevati na dejstvo, da zaradi dejstev, podobnih tistim, ki so bila upoštevana zoper njega, zoper enega ali več drugih uslužbencev ni bil uveden noben disciplinski postopek.
(Glej točki 123 in 228.)
Napotitev na:
Sodišče: sodbi Williams/Računsko sodišče, 134/84, EU:C:1985:297, točka 14, in de Compte/Parlament, C‑326/91 P, EU:C:1994:218, točka 52;
Sodišče prve stopnje: sodba de Compte/Parlament, T‑26/89, EU:T:1991:54, točka 170.
4. Poročila o dejavnostih preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil izvršilni odbor Evropske centralne banke na podlagi prijav prijavitelja nepravilnosti, ki je upravi sprva razkril nekatere nepravilnosti v enem od oddelkov institucije, v nasprotju z disciplinskim poročilom iz člena 8.3.2 Pravil za zaposlene ni mogoče šteti za poročilo, ki ga je naročila Banka, niti ga ni mogoče šteti za obrazloženo poročilo v smislu člena 6(14) Okrožnice št. 1/2006, s katero so bila določena pravila za upravne preiskave v Banki.
Glede na pripravljalno naravo ugotovitev in sklepov, ki so lahko vključeni v poročilo o dejavnostih komisije, pa tudi legitimen interes, da se zagotovi anonimnost prijavitelja nepravilnosti, ima to poročilo namreč vrednost pripravljalnega dokumenta, sestavljenega pred uvedbo disciplinskega postopka. Zato ta pripravljalni dokument kot interni dokument ni del disciplinskega spisa in ga na podlagi Pravil za zaposlene v Banki ni treba predložiti zaposlenemu, v zvezi s katerim je bil uveden disciplinski postopek, da bi tako zagotovili njegove pravice do obrambe.
Torej disciplinska komisija ne uporabi napačno polje prostega preudarka, s katerim razpolaga na tem področju, če meni, da disciplinski spis vsebuje dovolj elementov v zvezi z dejstvi, ki se očitajo zadevni osebi, in tistimi, ki so bila navedena v podporo trditvam v njeno obrambo, ter da zato vključitev navedenega dokumenta, ki vsebuje začasne presoje preiskovalne komisije, ne bi pomenila dodane vrednosti in bi z njo po nepotrebnem podaljšali postopek. Poleg tega ni mogoče trditi, da je navedeno poročilo, ker se je disciplinska komisija strinjala s tem, da od Banke zahteva njegovo predložitev in da ga preuči zaradi odgovora na zahtevo zadevne osebe po dostopu, postalo sestavni del disciplinskega spisa ter da se je disciplinska komisija pri sprejetju svojega mnenja nujno oprla nanj.
Vsekakor velja, da mora uprava osebi, v zvezi s katero je bil uveden disciplinski postopek, sicer res predložiti dokumente, na katere se izrecno opira pri sprejetju odločbe, ki posega v položaj, in da ji je v primeru Banke na podlagi člena 8.3.11 Pravil za zaposlene naloženo, da mora zadevni osebi omogočiti kopiranje vseh dokumentov iz postopka, vključno s tistimi, ki bi lahko dokazovali njeno nedolžnost, vendar lahko nepredložitev nekaterih dokumentov privede do razglasitve ničnosti disciplinske odločbe le, če je mogoče navedene očitke dokazati zgolj s sklicevanjem na te dokumente ter, povedano drugače, če je nerazkritje dokumentov, na katere je opozorila zadevna oseba, lahko v njeno škodo vplivalo na potek disciplinskega postopka in vsebino disciplinske odločbe.
(Glej točke od 135 do 139.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba R./Komisija, 255/83 in 256/83, EU:C:1985:324, točka 24, in Tzoanos/Komisija, C‑191/98 P, EU:C:1999:565, točki 34 in 35;
Sodišče prve stopnje: sodbe Y/Računsko sodišče, T‑500/93, EU:T:1996:94, točka 45; N/Komisija, EU:T:1997:71, točka 92, in E/Komisija, T‑24/98 in T‑241/99, EU:T:2001:175, točki 92 in 93.
5. Evropska centralna banka lahko na podlagi svoje institucionalne avtonomije določi disciplinsko ureditev, ki vključuje disciplinsko komisijo, katere pravila glede sestave se lahko tudi bistveno razlikujejo od tistih iz oddelka 2 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, kar zadeva disciplinsko komisijo, predvideno za uradnike in druge uslužbence Unije. Čeprav v zvezi s tem v členu 8.3.5 Pravil za zaposlene v Banki ni določeno enako ravnovesje med člani, ki jih imenuje uprava, in tistimi, ki jih imenujejo zastopniki zaposlenih, kot je določeno v Kadrovskih predpisih, obstajajo v kontekstu Banke, ki ni urejen s Kadrovskimi predpisi, zadostna jamstva za nepristranskost in objektivnost mnenja, ki ga mora za izvršilni odbor podati in sprejeti disciplinska komisija, in sicer: prvič, sestava disciplinske komisije, zlasti to, da njeni člani prihajajo iz različnih služb, drugič, to, da člen 8.3.7 Pravil za zaposlene določa, da je narava posvetovanj in dela disciplinske komisije osebna in zaupna ter da njeni člani delujejo osebno in svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, tretjič, kolegijska narava posvetovanj, ter četrtič in nazadnje, možnost, da zadevna oseba zahteva zavrnitev enega od članov.
V zvezi s tem okoliščina, da je generalni direktor ali namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za človeške vire po uradni dolžnosti član disciplinske komisije, še ne pomeni, da odločilno vpliva ali lahko odločilno vpliva na vse zaposlene in s tem tudi na posvetovanja disciplinske komisije. Poleg tega je v kontekstu, ki ni urejen s Kadrovskimi predpisi, kakršen je v zvezi z delovnimi razmerji med Banko in njenimi uslužbenci, sprejemljivo, da interese Banke v disciplinski komisiji zastopa tak zaposleni, in sicer še toliko bolj, ker generalni direktor generalnega direktorata za človeške vire ni član izvršilnega odbora, torej organa, ki odloča v disciplinskih zadevah.
V takih okoliščinah enemu od članov komisije, ki jih je imenovala uprava, ni mogoče očitati, da je med zaslišanjem osebe, v zvezi s katero je bil uveden disciplinski postopek, ki ga je opravila disciplinska komisija, zadevno osebo zaslišal na način, ki se je tej osebi zdel obtožilen. Tako ravnanje, tudi če bi bilo dokazano, namreč ne bi nujno kazalo na že izoblikovano mnenje, ampak bi ga bilo mogoče pojasniti z željo spodbuditi kontradiktorno razpravo s soočenjem zadevne osebe z očitki zoper njo. Tudi če se je navedeni osebi morda subjektivno zdelo, da so izjave namestnika generalnega direktorja generalnega direktorata za človeške vire med zaslišanjem izrečene v obtožilnem tonu, to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravic do obrambe ali načela domneve nedolžnosti.
Prav tako ni mogoče apodiktično trditi, da je generalni direktor generalnega direktorata za človeške vire ali njegov namestnik zaradi svoje funkcije nujno v položaju navzkrižja interesov, torej v položaju, ko mora uslužbenec pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, pri obravnavi ali rešitvi katere ima osebni interes, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost. Poleg tega člen 8.3.5 Pravil za zaposlene določa, da disciplinski komisiji ne predseduje navedeni generalni direktor ali njegov namestnik, temveč oseba, ki ni zaposlena v Banki, čeprav ta oseba nima glasovalne pravice. Vsekakor pa sodni nadzor sodišč Unije v okviru tožbe na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Banke omogoča vložitev ustreznega in učinkovitega pravnega sredstva pri neodvisnem in nepristranskem sodišču v smislu člena 6, prvi odstavek, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, da se tako odpravijo morebitne nezadostnosti in pomanjkljivosti v sestavi disciplinske komisije.
(Glej točke 148 in od 150 do 157.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbe X/ECB, T‑333/99, EU:T:2001:251; Onidi/Komisija, T‑197/00, EU:T:2002:135, točka 132; Zavvos/Komisija, T‑21/01, EU:T:2002:177, točka 336, in Giannini/Komisija, T‑100/04, EU:T:2008:68, točka 223;
Splošno sodišče Evropske unije: sodba Andreasen/Komisija, T‑17/08 P, EU:T:2010:374, točka 145.
6. Kar zadeva disciplinski postopek, ki se uporablja za uslužbence Evropske centralne banke, je mogoče kršitev domneve nedolžnosti ugotoviti le v primeru elementov, ki kažejo na to, da se je uprava že na samem začetku postopka odločila, da bo zadevni osebi ne glede na njena pojasnila naložila sankcijo. V zvezi s tem okoliščina, da sta dva člana disciplinske komisije menila, da je bil razlog za očitane kršitve prizadevanje zadevne osebe za osebni interes, nikakor ne more dokazati kršitve načela domneve nedolžnosti. Tako stališče je namreč le izraz kolegijske narave razprav in možnosti podaje mnenja, ki se razlikuje od dokončnega večinskega mnenja disciplinske komisije. Prav tako dejstvo, da se je izvršilni odbor odločil za uporabo ene od najstrožjih disciplinskih sankcij, predvidenih s Pravili za zaposlene, samo po sebi še ne dokazuje, da je bila med disciplinskim postopkom kršena domneva nedolžnosti.
(Glej točke 162, 166 in 167.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodba Pessoa e Costa/Komisija, T‑166/02, EU:T:2003:73, točka 56.
7. Na disciplinskem področju je Evropski centralni banki ali, odvisno od primera, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam naloženo, da morata ravnati skrbno, in sicer vse od trenutka, ko se seznanita z dejstvi in ravnanjem, ki bi lahko pomenilo kršitve obveznosti, naloženih uslužbencem Banke, da bi tako presodila, ali je treba uvesti preiskavo, ter nato – če je odgovor pritrdilen – pri vodenju te preiskave in v primeru Banke pri vodenju disciplinskega postopka. Zato si mora Banka pri uporabi disciplinskega postopka prizadevati za to, da je vsak akt sprejet v razumnem roku po predhodnem aktu. V zvezi s tem ni mogoče govoriti o kršitvi načela razumnega roka v primeru disciplinskega postopka, v okviru katerega je bil čas, ki je pretekel od posameznega akta v postopku in naslednjim aktom, popolnoma razumen ter je morebitna zamuda nastala, ker je bilo treba zagotoviti spoštovanje pravic do obrambe zadevne osebe in odgovoriti na številne pripombe in stališča, ki jih je predložil njen odvetnik.
Čeprav sicer drži, da je zadevna oseba med preiskavami pred uvedbo disciplinskega postopka in med tem postopkom primorana čakati in je v položaju negotovosti, zlasti v zvezi s svojo poklicno prihodnostjo, ta vidik ne more vplivati na veljavnost disciplinske odločbe, saj je tak položaj neločljivo povezan s kakršnim koli disciplinskim postopkom, katerega uvedbo je mogoče utemeljiti z interesom Unije, ki Banki nalaga, da v primeru trditev, ki vzbujajo dvom o poštenosti njenih uslužbencev, sprejme potrebne ukrepe, vključno z začasno odstranitvijo zadevne osebe z delovnega mesta, da se tako zagotovi neoporečnost poklicnega ravnanja navedene osebe.
(Glej točke 173, 175, 182 in 184.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbi Teixeira Neves/Sodišče, T‑259/97, EU:T:2000:208, točka 125, in Pessoa e Costa/Komisija, EU:T:2003:73, točka 66;
Sodišče za uslužbence: sodbi Kerstens/Komisija, F‑12/10, EU:F:2012:29, točki 124 in 125, in Goetz/Odbor regij, F‑89/11, EU:F:2013:83, točka 126.
8. Če je v disciplinskem postopku uslužbencu Evropske centralne banke konec koncev naložena sankcija, strožja od sankcije, ki jo je predlagala disciplinska komisija, morajo biti v odločbi Banke v skladu z zahtevami, ki veljajo za kakršen koli disciplinski postopek, tudi v primeru zgolj pogodbenega zaposlitvenega razmerja podrobno pojasnjeni razlogi, iz katerih Banka ni upoštevala mnenja te komisije. Ta obveznost je izpolnjena, če izvršilni odbor Banke pojasni, zakaj se je odločil za strožjo sankcijo, kot je tista, glede katere so dosegli soglasje člani disciplinske komisije. V zvezi s tem zgolj okoliščina, da se je sankcija, za katero se je odločil izvršilni odbor, ujemala s sankcijo, za katero sta se zavzemala dva od štirih članov disciplinske komisije z glasovalno pravico, še ne more povzročiti ničnosti disciplinske odločbe z vidika obveznosti obrazložitve.
Poleg tega mnenje disciplinske komisije izvršilnega odbora ne zavezuje, kar je izrecno navedeno v členu 8.3.17 Pravil za zaposlene v Banki. Tako lahko izvršilni odbor – tudi če se večina disciplinske komisije strinja z mnenjem, da lahko izvršilni odbor ugotovi, da je bilo zaupanje prelomljeno, le, če meni, da si je zadevna oseba prizadevala za osebni interes – ob upoštevanju širokega polja prostega preudarka, s katerim razpolaga pri opredelitvi zahtev glede integritete zaposlenih v Banki, meni, da je bilo zaupanje že v celoti zapravljeno, in sicer tudi zunaj domneve, ki jo predlaga disciplinska komisija, torej tudi če niso na voljo dokazi o tem, da si je zadevna oseba prizadevala za osebni interes.
(Glej točke 190, 196 in 197.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba F./Komisija, 228/83, EU:C:1985:28, točka 35;
Sodišče prve stopnje: sodba N/Komisija, T‑198/02, EU:T:2004:101, točka 95;
Sodišče za uslužbence: sodba EH/Komisija, F‑42/14, EU:F:2014:250, točka 132.
9. Kar zadeva presojo teže kršitev, ki jih je v zvezi z uradnikom Banke ugotovila disciplinska komisija Evropske centralne banke, in določitev sankcije, ki se glede na navedene kršitve zdi najprimernejša, to načeloma spada na področje uporabe širokega polja prostega preudarka Banke, razen če je naložena sankcija nesorazmerna glede na ugotovljena dejstva. Tako lahko ta institucija o odgovornosti svojega uslužbenca presodi drugače kot njena disciplinska komisija in se nato odloči za disciplinsko sankcijo, za katero meni, da je primerna za sankcioniranje ugotovljenih disciplinskih napak. Ko je resničnost dejstev dokazana, se mora sodni nadzor – ob upoštevanju širokega polja prostega preudarka Banke – omejiti na preverjanje neobstoja očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.
Kar zadeva sorazmernost disciplinske sankcije glede na težo upoštevanih dejstev, morajo sodišča Unije upoštevati to, da mora določitev sankcije temeljiti na celostni presoji, ki jo Banka opravi v zvezi z vsemi konkretnimi dejstvi in okoliščinami vsakega posameznega primera, pri čemer je treba poudariti, da predpisi, ki se uporabljajo za zaposlene v Banki, zlasti člen 45 Pogojev za zaposlitev, podobno kot Kadrovski predpisi ne določajo stalnega razmerja med sankcijami, navedenimi v teh predpisih, in različnimi mogočimi kršitvami poklicnih obveznosti niti ne opredeljujejo obsega, v katerem je treba upoštevati obstoj obteževalnih ali olajševalnih okoliščin pri izbiri sankcije. Tako lahko uprava o odgovornosti svojega uslužbenca presodi drugače kot njena disciplinska komisija in se nato odloči za disciplinsko sankcijo, za katero meni, da je primerna za sankcioniranje upoštevanih disciplinskih napak. Preučitev sodišča na prvi stopnji je treba torej omejiti na vprašanje, ali je bila presoja Banke glede obteževalnih in olajševalnih okoliščin opravljena sorazmerno, k čemur je treba dodati, da sodišče med to preučitvijo ne sme namesto Banke opraviti s tem povezanih vrednostnih sodb niti ne sme namesto nje izbrati disciplinske sankcije, za kar je pristojna Banka.
(Glej točke od 205 do 207 in 245.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbe Y/Računsko sodišče, EU:T:1996:94, točka 56; Tzikis/Komisija, EU:T:2000:130, točka 48; E/Komisija, EU:T:2001:175, točki 85 in 86; X/ECB, EU:T:2001:251, točki 221 in 222, in Afari/ECB, T‑11/03, EU:T:2004:77, točka 203;
Splošno sodišče Evropske unije: sodba BG/Varuh človekovih pravic, T‑406/12 P, EU:T:2014:273, točka 64;
Sodišče za uslužbence: sodbi Nijs/Računsko sodišče, F‑77/09, EU:F:2011:2, točka 132, in EH/Komisija, EU:F:2014:250, točki 92 in 93.
10. Namen člena 4(a) Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke ter členov 2, 2.2, 4.1, 4.2 in 5.1 Kodeksa ravnanja Banke je zagotoviti, da uslužbenci Banke s svojim ravnanjem kažejo podobo dostojanstva v skladu z izjemno neoporečnim in spoštljivim obnašanjem, ki se upravičeno pričakuje od zaposlenih v mednarodni javni instituciji, tudi če so zaposleni le pogodbeno. Zlasti obveznost iz navedenega člena 4(a), da mora ravnanje zaposlenih ustrezati njihovim nalogam in naravi Banke kot organa Unije, je treba razlagati, kot da sta z njo zaposlenim v Banki naloženi zlasti dolžnosti lojalnosti in dostojanstva, podobni dolžnostma, ki veljata za uradnike Unije.
V zvezi s tem iz predpisov, ki se uporabljajo za zaposlene v Banki, izhaja obveznost lojalnosti uslužbenca Banke do svojega institucionalnega delodajalca, v skladu s katero mora, zlasti če ima višji naziv, izkazovati ravnanje, ki je brez vsakega suma, da se tako vedno ohranja obstoječe zaupanje med Banko in njim. Glede na velik pomen zaupanja, ki je vzpostavljeno med Unijo in njenimi uslužbenci, kar zadeva notranje delovanje Unije in podobo, ki jo ta kaže navzven, ter glede na splošnost besedila določb člena 4(a) Pogojev za zaposlitev osebja Banke in določb Kodeksa ravnanja, se te določbe nanašajo na vse okoliščine ali vsako ravnanje, v zvezi s katerimi je mogoče razumno sklepati, da uslužbenec Banke glede na svoj naziv in naloge, ki jih opravlja, ter glede na okoliščine posamezne zadeve razume, da bi jih lahko tretje osebe razumele, kot da vnašajo zmedo glede interesov Unije, za uresničitev katerih naj bi si prizadeval.
Poleg tega Banka – ob upoštevanju svoje odgovornosti pri vodenju monetarne politike Unije – svoj zunanji ugled dejansko gradi na vzornem, učinkovitem in odgovornem upravljanju, kar pomeni, da zaposluje ljudi z neoporečno integriteto. To je navedeno tudi v točki 2.2 Kodeksa ravnanja, v skladu s katero se morajo uslužbenci Banke zavedati pomena svojih dolžnosti in nalog, upoštevati pričakovanja javnosti glede svojega moralnega ravnanja, se obnašati tako, da ohranjajo in krepijo zaupanje javnosti v Banko, ter prispevati k učinkovitosti uprave Banke. Take obveznosti so ključnega pomena za uresničevanje ciljev, dodeljenih bančni ustanovi, in so bistven dejavnik ravnanja, ki ga morajo zaposleni v tej instituciji upoštevati, da se ohranita njena neodvisnost in dostojanstvo.
Če je torej uslužbenec Banke, ki je opravljal poslovodske naloge in je nosil veliko odgovornost pri ohranjanju ugleda in finančnih interesov institucije, iz proračuna Banke naročil nakup blaga za uresničitev osebnega interesa, lahko Banka meni, da je tak uslužbenec nepopravljivo okrnil zaupanje, ki ga je povezovalo z Banko. V takih okoliščinah lahko namreč Banka na podlagi širokega polja prostega preudarka, ki ga ima pri opredeljevanju zahtev glede integritete svojih zaposlenih, meni, da je kljub temu, da bi zadevna oseba želela ostati v delovnem razmerju, izključena možnost, da se znova vzpostavi navedeno zaupanje, zato je opravljanje nalog, podeljenih Banki s strani Unije, v sodelovanju s tem uslužbencem oteženo ali celo nemogoče. V zvezi s tem lahko Banka na podlagi svojega širokega polja prostega preudarka in glede na pogodbeno naravo zaposlitvenega razmerja, ki jo povezuje z uslužbencem, meni, da blažja sankcija ob upoštevanju dejanj osebe, v pristojnosti katere je bil precejšen centraliziran proračun, ne bi zadostovala in da je glede na namernost in veliko težo kršitev poklicnih obveznosti enega od poslovodij, od katerih se pričakuje vzorno ravnanje, zaupanje dokončno prelomljeno.
(Glej točke 209, 210, od 231 do 234, 236 in 237.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: sodbe Williams/Računsko sodišče, T‑146/94, EU:T:1996:34, točka 65; N/Komisija, EU:T:1997:71, točke od 127 do 129; Yasse/EIB, T‑141/97, EU:T:1999:177, točki 108 in 110; Afari/ECB, EU:T:2004:77, točka 193;
Sodišče za uslužbence: sodba Gomes Moreira/ECDC, F‑80/11, EU:F:2013:159, točki 63 in 67.
11. Na disciplinskem področju kot olajševalne okoliščine pri kršitvah poklicnih obveznosti, ki se očitajo uslužbencu Evropske centralne banke na poslovodskem položaju, ni mogoče upoštevati morebitnega neukrepanja nadrejenih, pristojnih za nadzor, niti drugih služb Banke, pristojnih za proračunsko in finančno spremljanje oddelka zadevne osebe, saj ta oseba ostaja odgovorna za svoja dejanja. Dalje, čeprav mora Banka na podlagi člena 45 Pogojev za zaposlitev upoštevati ravnanje zaposlenega v celotni karieri, tako upoštevanje ne pomeni nujno priznanja olajševalne okoliščine. Tako je lahko Banka upravičeno menila, da imajo dejstva tako težo, da bi bila tudi v primeru izjemne uspešnosti, s katero bi se zadevna oseba izkazala pri izvajanju delovnih nalog, ta okoliščina brez učinka. Zlasti ni mogoče dopustiti, da bi lahko uslužbenec, ker naj bi prispeval k velikim splošnim prihrankom v korist proračuna za delovanje institucije, menil, da mu ni treba upoštevati osnovnih pravil dobrega proračunskega in finančnega upravljanja, ker naj bi njegove nedovoljene dejavnosti zadevale le majhne zneske v primerjavi s proračunom, za katerega je zadolžen. Ne glede na višino zadevnega zneska je treba namreč pri vsakem javnem izdatku ravnati po pravilih proračunske in računovodske discipline.
Poleg tega ni mogoče upoštevati niti trditve, da zadevni osebi ni bilo zagotovljeno posebno usposabljanje v zvezi s proračunskim upravljanjem in pravili glede nakupov, saj zaradi morebitne pomanjkljivosti na tem področju še ni mogoče dopustiti njenega ravnanja v nasprotju z izrecnimi pravili, ki jih je določila Evropska centralna banka v internih dokumentih.
(Glej točke 222, 225 in 226.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba R./Komisija, EU:C:1985:324, točka 44;
Sodišče prve stopnje: sodbe Z/Parlament, T‑242/97, EU:T:1999:92, točka 115; Yasse/EIB, EU:T:1999:177, točka 114, in X/ECB, EU:T:2001:251, točka 233;
Sodišče za uslužbence: sodba EH/Komisija, EU:F:2014:250, točka 119.
12. Niti člen 6(2) Evropske socialne listine, niti člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, niti člen 11 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne določajo, da bi bilo treba izoblikovati kolektivni pogajalski postopek ali sindikatom za obrambo ekonomskih in socialnih interesov delavcev podeliti pristojnost soodločanja za namene priprave pogojev za zaposlitev delavcev. Tako je lahko Evropska centralna banka enostransko sprejela Pogoje za zaposlitev osebja Banke in Pravila za zaposlene ter jih spremenila po posvetovanju z odborom uslužbencev, saj ne obstaja obveznost, da bi se to področje urejalo s kolektivnimi pogodbami, ki jih podpišejo Banka in sindikalne organizacije, ki zastopajo njene zaposlene. Evropska centralna banka lahko namreč kot institucija Unije na podlagi člena 13 EU in v skladu s Protokolom o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke z uredbo opredeli določbe, ki se uporabljajo za njene zaposlene.
(Glej točki 252 in 253.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sodbi Cerafogli/ECB, F‑84/08, EU:F:2010:134, točka 47, in Heath/ECB, F‑121/10, EU:F:2011:174, točka 121.