Tožba, vložena 4. aprila 2011 - Si.mobil proti Komisiji

(Zadeva T-201/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Si.mobil telekomunikacijske storitve d.d. (Ljubljana, Republika Slovenija) (zastopnika: P. Alexiadis in E. Sependa, Solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Sklep Evropske komisije št. C(2011) 355 konč. z dne 24. januarja 2011 v zadevi št. COMP/39.707 Si.mobil proti Mobitelu naj se razglasi za ničnega; in

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Evropske komisije št. C(2011) 355 konč. z dne 24. januarja 2011 v zadevi št. COMP/39.707 Si.mobil proti Mobitelu, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba, ki jo je na podlagi člena 102 PDEU vložila 14. avgusta 2009 zaradi domnevnih zlorab družbe Mobitel na več maloprodajnih in veleprodajnih trgih mobilne telefonije.

Tožeča stranka v oporo tožbi podaja dva tožbena razloga.

1.    S prvim tožbenim razlogom trdi, da je Komisija očitno napačno uporabila pravila o razdelitvi pristojnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003¹ in iz Obvestila Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL 2004 C 101, str. 43), saj:

-    Komisija s tem, da je sprejela izpodbijano odločbo, ni zagotovila učinkovite uporabe prava Evropske unije, s čimer ni upoštevala temeljnih zahtev javnega reda, na katerih temelji Uredba Sveta (ES) št. 1/2003, ter pravil, ki jih je sama sprejela in ki jih vsebujeta Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco, in upoštevna sodna praksa;

-    Komisija ni izpolnila svojih obveznosti iz Obvestila o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco, ker ni posredovala, ko je "nacionalni organ, pristojen za konkurenco, neupravičeno zavlačeval postopke", saj je rok dveh let, določen v slovenskem pravu, potekel, nacionalni organ, pristojen za konkurenco, pa ni poslal niti končnega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Komisija naj prav tako ne bi upoštevala dokazov, ki prepričljivo kažejo na to, da je "najprimernejši" organ za odločanje o zadevnem sporu. V teh okoliščinah je zelo malo verjetno, da je slovenski organ, pristojen za konkurenco, "sposoben ustaviti kršitev" na razumen način in pravočasno. V obravnavanem primeru pa je jasno, da "Komisija lahko učinkoviteje izvaja določbe Skupnosti [...]".

2.    Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija očitno napačno uporabila test tehtanja iz sodne prakse v zadevi Automec², saj:

-    tožeča stranka meni, da diskrecijska pravica Komisije na podlagi sodbe Automec, da se odloči, ali bo pristojna, ni absolutna. Tožeča stranka je glede tega predložila obsežne dokaze, ki kažejo, da obstaja "interes Skupnosti" za to, da Komisija odloča o predlogih družbe Si.mobil, česar pa Komisija neupravičeno ni upoštevala. Komisija poleg tega ni upoštevala svojih Navodil glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj (UL C 45, str. 7), saj mora biti obravnavanje obeh vrst kršitev konkurenčnega prava (zbijanje marž in plenilske cene), ki zadevata tožečo stranko, v skladu z zgoraj navedenim dokumentom prednostna naloga Komisije, obstaja pa tudi vse večji interes, da se pojasni, kako Komisija ta načela uporablja, zlasti v sektorju mobilne telefonije, glede katerega še ni ustaljene sodne prakse.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003 L 1, str. 1).

² - Sodba z dne 18. septembra 1992 v zadevi Automec proti Komisiji (T-24/90, Recueil, str. II-2223).