Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 18. aprila 2024(*)
„Predhodno odločanje – Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma – Direktiva (EU) 2015/849 – Področje uporabe – Pooblaščeni subjekt – Člen 3, točka 7(c) – Pojem ,ponudnik storitev za sklade ali družbe‘ – Nudenje registriranega sedeža – Lastnik nepremičnine, ki je sklenil najemne pogodbe s pravnimi osebami – Prijava registriranega sedeža teh pravnih oseb v tej nepremičnini“
V zadevi C‑22/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo administratīvā rajona tiesa (upravno sodišče prve stopnje, Latvija) z odločbo z dne 18. januarja 2023, ki je na Sodišče prispela 19. januarja 2023, v postopku
„Citadeles nekustamie īpašumi“ SIA
proti
Valsts ieņēmumu dienests,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, T. von Danwitz, P. G. Xuereb, A. Kumin (poročevalec), sodniki, in I. Ziemele, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za „Citadeles nekustamie īpašumi“ SIA S. Bokta-Strautmane, advokāte,
– za Valsts ieņēmumu dienests I. Jaunzeme, ģenerāldirektore,
– za Evropsko komisijo G. Goddin, I. Rubene in G. von Rintelen, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. januarja 2024
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3, točka 7(c), Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL 2015, L 141, str. 73), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 (UL 2018, L 156, str. 43) (v nadaljevanju: Direktiva 2015/849).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „Citadeles nekustamie īpašumi“ SIA (v nadaljevanju: Citadele) in Valsts ieņēmumu dienests (državna davčna uprava, Latvija) (v nadaljevanju: VID) v zvezi z globo, ki je bila družbi Citadele naložena zaradi kršitev nacionalnih določb o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2015/849
3 V uvodni izjavi 1 Direktive 2015/849 je navedeno:
„Tokovi nezakonitega denarja lahko škodujejo integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg [Evropske u]nije in mednarodni razvoj. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije. Poleg nadaljnjega razvoja kazenskopravnega pristopa na ravni Unije je nujno in lahko prinese dodatne rezultate tudi usmerjeno in sorazmerno preprečevanje uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma.“
4 Člen 1(1) te direktive določa:
„Cilj te direktive je preprečiti uporabo finančnega sistema Unije za namene pranja denarja in financiranja terorizma.“
5 Člen 2 navedene direktive določa:
„1. Ta direktiva se uporablja za naslednje pooblaščene subjekte:
[…]
3. naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju njihovih poklicnih dejavnosti:
[…]
(b) notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu svoje stranke in zanjo sodelujejo pri kakršni koli finančni transakciji ali transakciji nepremičnin ali kadar svoji stranki pomagajo pri načrtovanju ali izvajanju transakcij v zvezi z:
(i) nakupom ali prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;
[…]
(c) ponudnike storitev za sklade in družbe, ki niso že zajeti v točki (a) ali (b);
(d) nepremičninske zastopnike, vključno ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, vendar le v zvezi s transakcijami, za katere znaša mesečna najemnina 10.000 EUR ali več;
[…]
7. Države članice pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma za namene tega člena posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da bo uporabljena ali zlorabljena za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.
[…]“
6 Člen 3 Direktive 2015/849 določa:
„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
7. ‚ponudnik storitev za sklade ali družbe‘ pomeni vsako osebo, ki za tretje strani poslovno opravlja katero izmed naslednjih storitev:
(a) ustanovitev družb ali drugih pravnih oseb;
(b) deluje ali drugi osebi omogoča, da deluje v vlogi direktorja ali sekretarja družbe, partnerja v partnerstvu ali na podobnem položaju v odnosu do drugih pravnih oseb;
(c) družbi, partnerstvu ali drugi pravni osebi ali ureditvi nudi registriran sedež, poslovni naslov, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;
(d) deluje ali drugi osebi omogoča, da deluje v vlogi skrbnika ekspresnega sklada ali podobne pravne ureditve;
(e) deluje ali drugi osebi omogoča, da deluje v vlogi zastopnika v imenu drugega delničarja, razen družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahteve po razkritju;
[…]“
7 Člen 4 te direktive določa:
„1. Države članice v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, zagotovijo, da področje uporabe te direktive v celoti ali delno zajema poklice in kategorije podjetij, ki niso pooblaščeni subjekti iz člena 2(1), opravljajo pa dejavnosti, ki se zelo verjetno uporabljajo za pranje denarja ali financiranje terorizma.
2. Če država članica razširi področje uporabe te direktive na poklice ali kategorije podjetij, ki niso navedeni v členu 2(1), o tem obvesti [Evropsko k]omisijo.“
8 Člen 5 navedene direktive določa:
„Države članice lahko na področju, ki ga ureja ta direktiva, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ob upoštevanju omejitev prava Unije sprejmejo ali v veljavi obdržijo strožje določbe.“
Direktiva (EU) 2017/1132
9 Člen 4 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL 2017, L 169, str. 46) določa:
„V statutu ali ustanovitvenem aktu ali ločenem dokumentu, ki je objavljen v skladu s postopkom, predpisanim v zakonodaji vsake države članice v skladu s členom 16, se navedejo najmanj naslednje informacije:
(a) registrirani sedež;
[…]“
Latvijsko pravo
10 Noziedzīgi iegūtu līdzekļu legalizācijas un terorisma un proliferācijas finansēšanas novēršanas likums (zakon o preprečevanju pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja jedrskega orožja) z dne 17. julija 2008 (Latvijas Vēstnesis, 2008, št. 116) je bil spremenjen zlasti zaradi prenosa Direktive 2015/849 v latvijski pravni red.
11 Ta zakon v različici, ki se uporablja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o preprečevanju), v členu 1(1) določa:
„V tem zakonu se uporabljajo naslednji pojmi:
[…]
(10) ‚ponudnik storitev, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje pravnih ureditev ali pravnih oseb‘ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v poslovnem razmerju s stranko in zanjo opravlja naslednje storitve:
[…]
(c) pravnim ureditvam ali pravnim osebam nudi registriran sedež, dopisni naslov ali fizični naslov za izvajanje transakcij in druge s tem povezane storitve.
[…]“
12 Člen 3(1) zakona o preprečevanju določa:
„Pooblaščeni subjekti za namene tega zakona so osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost:
[…]
(5) ponudniki storitev, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje pravnih ureditev ali pravnih oseb;
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
13 Citadele je gospodarska družba, katere dejavnost med drugim zajema nakup in prodajo lastnih nepremičnin ter dajanje v najem in upravljanje teh nepremičnin. Pristojni organ VID je med septembrom 2021 in februarjem 2022 v zvezi z njo opravil inšpekcijski pregled na področju preprečevanja pranja denarja.
14 Ta organ je v poročilu o inšpekcijskem nadzoru menil, da je treba šteti, da družba Citadele s tem, da prostore v lastni nepremičnini daje v najem pravnim osebam in pravnim ureditvam, ki so v navedenih prostorih prijavile svoj registrirani sedež, opravlja dejavnost „ponudnika storitev, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje pravnih ureditev ali pravnih oseb“, v smislu člena 1(1), točka 10, zakona o preprečevanju. Družba Citadele pa naj te dejavnosti ne bi prijavila pri VID in naj zato ne bi izpolnila svojih obveznosti iz tega zakona.
15 Posledično je pristojni organ VID z odločbo z dne 28. marca 2022 družbi Citadele naložil globo v višini 1000 EUR.
16 Družba Citadele je zoper to odločbo vložila pritožbo pri generalnem direktorju VID, ki je to odločbo potrdil z odločbo z dne 15. junija 2022.
17 Generalni direktor VID je izhajal iz okoliščine, da gospodarska dejavnost družbe Citadele pomeni opravljanje storitev, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje pravnih ureditev ali pravnih oseb, saj je ta družba v zadevnih najemnih pogodbah najemnikom dovolila prijavo registriranega sedeža v najetih prostorih. Zato jo je bilo treba v skladu s členom 3 zakona o preprečevanju šteti za pooblaščeni subjekt.
18 Družba Citadele je 15. julija 2022 pri administratīvā rajona tiesa (upravno sodišče prve stopnje, Latvija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo za odpravo odločbe z dne 15. junija 2022, z obrazložitvijo, da ni pooblaščeni subjekt in da ji torej ni treba ravnati v skladu z zakonskimi zahtevami, povezanimi s to opredelitvijo.
19 Natančneje, ta družba trdi, da se v okviru svoje dejavnosti ukvarja z upravljanjem in dajanjem v najem lastnih nepremičnin, pri čemer najemnikom ne zagotavlja nobenih drugih storitev. Najemne pogodbe iz postopka v glavni stvari kot eno od pravic, ki jih imajo najemniki, določajo zgolj možnost, da ti v najetih nepremičninah prijavijo svoj registrirani sedež, dogovorjena najemnina pa ni odvisna od tega, ali je najemnik v njih svoj registrirani sedež prijavil ali ne.
20 Predložitveno sodišče navaja, da opredelitev pojma „ponudnik storitev, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje pravnih ureditev ali pravnih oseb“ iz člena 1(1), točka 10, zakona o preprečevanju ustreza opredelitvi pojma „ponudnik storitev za sklade ali družbe“ iz člena 3, točka 7, Direktive 2015/849.
21 Niti v tej niti v nobeni drugi določbi Direktive 2015/849 pa naj ne bi bilo pojasnjeno, ali je treba pojem „storitev za sklade ali družbe“ razlagati tako, da gre za ločeno storitev, ki ne izhaja iz transakcije oddajanja lastne nepremičnine oziroma ki s tako transakcijo ni povezana.
22 Vendar predložitveno sodišče dvomi, da je mogoče najemodajalca nepremičnine šteti za „ponudnika storitev za družbe“ v smislu člena 3, točka 7, Direktive 2015/849.
23 V zvezi s tem to sodišče navaja, da mora v skladu z nacionalnim pravom pravna oseba ali pravna ureditev, da bi jo bilo mogoče vpisati v sodni register, pristojnemu organu sporočiti svoj registrirani sedež, ki je v večini primerov tudi kraj opravljanja gospodarske dejavnosti. Dodaja, da je bilo do 31. julija 2021 za navedbo sedeža v najetih prostorih potrebno dokazilo o soglasju najemodajalca, od 1. avgusta 2021 pa tako soglasje ni več potrebno. Ker so bile najemne pogodbe iz postopka v glavni stvari sklenjene pred tem datumom, naj bi bilo mogoče soglasje družbe Citadele, ki ga vsebujejo te pogodbe, šteti zgolj za soglasje, dano zaradi izpolnjevanja zahtev iz nacionalnega prava, in ne za ločeno storitev.
24 Poleg tega naj bi se Direktiva 2015/849 glede nepremičninskih transakcij uporabljala za notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake ter nepremičninske zastopnike. Nasprotno pa naj bi se ponudniki storitev za družbe na podlagi te direktive šteli za ločene subjekte, ki s temi transakcijami niso povezani.
25 Ob tem predložitveno sodišče poudarja, da države članice v skladu s členom 2(7) Direktive 2015/849 pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da bo uporabljena ali zlorabljena za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.
26 Ker lahko tako država članica dejavnosti, ki jih izvajajo posamezniki in ki lahko privedejo do uresničitve nezakonitega cilja, razume široko, to sodišče meni, da je tudi mogoče, da je treba najemodajalca nepremičnine šteti za ponudnika storitev za sklade ali družbe, kadar najemodajalec najemniku odda lastne nepremičnine ter ta najemnik nato v njih prijavi svoj registrirani sedež in tam opravlja gospodarske dejavnosti, da bi se zmanjšala verjetnost vpletenosti zadnjenavedenega v transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma.
27 Nazadnje, postavljalo naj bi se tudi vprašanje, ali se vse osebe, ki oddajajo lastne nepremičnine, štejejo za „ponudnike storitev za sklade ali družbe“ v smislu člena 3, točka 7, Direktive 2015/849, vključno s fizičnimi osebami, kar bi pomenilo, da zanje veljajo enake zahteve kot za pravne osebe ali pravne ureditve.
28 V teh okoliščinah je administratīvā rajona tiesa (upravno sodišče prve stopnje) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba pojem ‚ponudnik storitev za družbe‘ iz člena 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 razlagati tako, da se nanaša na ločeno storitev, ki ne izhaja iz transakcije oddajanja lastnih nepremičnin in ni povezana s tako transakcijo, ne glede na to, ali je najemodajalec soglašal s tem, da najemnik prijavi svoj registrirani sedež v najeti nepremičnini in v njej opravlja transakcije?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba pojem ‚ponudnik storitev za družbe‘ iz člena 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 razlagati tako, da se v primerih, ko nepremičnino odda fizična oseba, zanjo uporabijo enaki pogoji kot za pravno osebo ali pravno ureditev, ne glede na dejanske okoliščine, na primer ne glede na število nepremičnin, ki jih ima zadevna fizična oseba v lasti in jih oddaja, ne glede na to, da dejavnost oddajanja nepremičnine ni povezana z gospodarsko dejavnostjo, oziroma ne glede na druge okoliščine?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
29 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 razlagati tako, da pojem „ponudnik storitev za sklade ali družbe“ v smislu te določbe zajema lastnika, ki je najemodajalec nepremičnine, v kateri najemnik z njegovim soglasjem prijavi svoj registrirani sedež in opravlja transakcije.
30 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 17. novembra 2022, Rodl & Partner, C‑562/20, EU:C:2022:883, točka 81 in navedena sodna praksa).
31 Glavni cilj Direktive 2015/849 je, kot izhaja iz njenega naslova ter člena 1(1) in (2), preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (sodba z dne 17. novembra 2022, Rodl & Partner, C‑562/20, EU:C:2022:883, točka 33 in navedena sodna praksa).
32 Natančneje, namen določb Direktive 2015/849, ki so preventivne narave, je na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, vzpostaviti vrsto preventivnih in odvračalnih ukrepov za učinkovit boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da bi se, kot izhaja iz uvodne izjave 1 te direktive, izognilo možnosti, da bi nezakoniti denarni tokovi škodovali celovitosti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja Unije ter ogrozili njen notranji trg in mednarodni razvoj (sodba z dne 17. novembra 2022, Rodl & Partner, C‑562/20, EU:C:2022:883, točka 34 in navedena sodna praksa).
33 V zvezi s tem so v členu 2 Direktive 2015/849 našteti subjekti, za katere se – zaradi njihovega sodelovanja pri izvajanju transakcije ali finančne dejavnosti – ta direktiva uporablja.
34 Navedena direktiva se tako v skladu s svojim členom 2(1), točka 3(c), med drugim uporablja za ponudnike storitev za sklade in družbe, ki niso že zajeti s tem členom 2(1), točka 3(a) ali (b).
35 V skladu s členom 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 je za namene te direktive „ponudnik storitev za sklade ali družbe“ vsaka oseba, ki „družbi, partnerstvu ali drugi pravni osebi ali ureditvi nudi registriran sedež, poslovni naslov, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve“, pri čemer se morajo te storitve opravljati poslovno in za tretje strani.
36 V zvezi s tem je treba poudariti, da Direktiva 2015/849 ne vsebuje nobene opredelitve storitve nudenja „registriranega sedeža“ ali „poslovnega […], dopisnega ali upravnega naslova“ iz te določbe.
37 Pojem „registrirani sedež“ pa običajno označuje sedež pravne osebe, kot je opredeljen v njenem statutu ali v drugem enakovrednem dokumentu. Za ustanovitev pravne osebe je na splošno potrebna določitev takega sedeža, kot je na primer v zvezi s pravnimi osebami, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2017/1132, razvidno iz člena 4(a) te direktive. Ta določba določa, da mora biti informacija o sedežu družbe navedena v statutu zadevne pravne osebe ali ustanovitvenem aktu te pravne osebe ali ločenem dokumentu, ki je objavljen.
38 Poleg tega, ker določitev registriranega sedeža zahteva ne le navedbo kraja, ampak tudi točnega naslova, kot se zdi, da je to v latvijskem pravu, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je tako navedeni registrirani sedež, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 36 sklepnih predlogov, kontaktna točka za poklicne in upravne namene, kot je poslovni, dopisni ali upravni naslov, ki se lahko uporablja zlasti za dostavo korespondence.
39 Storitev nudenja „registriranega sedeža“ ali „poslovnega […], dopisnega ali upravnega naslova“ v smislu člena 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 torej pomeni, kot je generalni pravobranilec prav tako navedel v točkah 37 in 38 sklepnih predlogov, zagotavljanje take kontaktne točke, kar se razlikuje od storitve zgolj dajanja nepremičnine v najem.
40 Po eni strani je namreč predmet dajanja nepremičnine v najem načeloma omejen na zavezo, da bo ta nepremičnina dana na razpolago proti plačilu najemnine. Po drugi strani uporaba storitve nudenja registriranega sedeža ali poslovnega, dopisnega ali upravnega naslova nikakor ne predpostavlja sklenitve najemne pogodbe za nepremičnino in praviloma vključuje opravljanje dodatnih storitev, kot je pošiljanje upravnih dokumentov.
41 Uporaba prirednega veznika „in“ v besedilu člena 3, točka 7(c), Direktive 2015/849, ki se nanaša na opravljanje „drugih s tem povezanih storitev“, potrjuje razlago, da zgolj dajanje na razpolago nepremičnine, tudi če se ta uporablja za imetje „registriranega sedeža“ ali „poslovnega […], dopisnega ali upravnega naslova“, ne zadostuje za opredelitev najemodajalca kot „ponudnika storitev za sklade ali družbe“ v smislu te določbe.
42 Poleg tega zgolj dejstva, da najemodajalec v najemni pogodbi soglaša s tem, da lahko najemnik v zadevni nepremičnini prijavi svoj registrirani sedež, ni mogoče šteti za „povezano storitev“ v smislu te določbe.
43 Po eni strani je namreč, kot je Komisija navedla v pisnem stališču, v okviru najemne pogodbe, ki se nanaša na nepremičnino, pravica do uporabe naslova te nepremičnine kot registriranega sedeža le povezana pravica, ki izhaja iz glavne storitve. Enako velja za pravico do uporabe tega naslova kot poslovnega, dopisnega ali upravnega naslova. Po drugi strani je mogoče to, da se v najemno pogodbo vključi klavzula, ki izraža soglasje najemodajalca za uporabo navedene nepremičnine za ta posebni namen, pojasniti, kot v obravnavanem primeru, z zakonsko obveznostjo predložitve dokaza o takem soglasju.
44 Kar zadeva kontekst, v katerega je umeščen člen 3, točka 7(c), Direktive 2015/849, se ta direktiva, kot je bilo navedeno v točki 34 te sodbe, v skladu s svojim členom 2(1), točka 3(c), med drugim uporablja za ponudnike storitev za sklade ali družbe kot pooblaščene subjekte.
45 Kot izhaja iz člena 2(1), točka 3(b)(i) in (d), Direktive 2015/849, so med pooblaščenimi subjekti tudi notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, kadar sodelujejo pri nepremičninski transakciji ali pri načrtovanju ali izvajanju transakcij v zvezi z nakupom in prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov za svoje stranke, ter nepremičninski zastopniki, vključno ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem.
46 Vendar za razliko od zadnjenavedenih vrst pooblaščenih subjektov Direktiva 2015/849 statusa „ponudnika storitev za sklade ali družbe“ ne povezuje z nepremičninskimi transakcijami. Poleg tega zakonodajalec Unije med pooblaščene subjekte iz člena 2(1) te direktive ni vključil – na splošno ali pod nekaterimi pogoji – najemodajalcev nepremičnin.
47 Poleg tega se druge storitve, ki jih opravlja „ponudnik storitev za sklade in družbe“ in ki so naštete v členu 3, točka 7, od (a) do (e), te direktive, prav tako ne nanašajo na transakcije z nepremičninami.
48 Vendar je treba dodati, da se z Direktivo 2015/849 uresničuje le minimalna harmonizacija, saj člen 5 te direktive državam članicam dovoljuje, da ob upoštevanju omejitev prava Unije sprejmejo ali v veljavi obdržijo strožje določbe, če je cilj teh določb okrepiti boj proti pranju denarja in financiranju terorizma (sodba z dne 17. novembra 2022, Rodl & Partner, C‑562/20, EU:C:2022:883, točka 46).
49 Poleg tega morajo v skladu s členom 4(1) Direktive 2015/849 države članice v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, zagotoviti, da področje uporabe te direktive v celoti ali delno zajema poklice in kategorije podjetij, ki niso pooblaščeni subjekti iz člena 2(1) navedene direktive, opravljajo pa dejavnosti, ki se zelo verjetno uporabljajo za pranje denarja ali financiranje terorizma. Člen 4(2) Direktive 2015/849 v tem kontekstu določa, da kadar država članica razširi področje uporabe te direktive na poklice ali kategorije podjetij, ki niso navedeni v členu 2(1) te direktive, o tem obvesti Komisijo.
50 V obravnavanem primeru se glede na informacije, ki jih ima na voljo Sodišče, zdi, da latvijski zakonodajalec glede lastnikov, ki so najemodajalci nepremičnin, v katerih najemniki z njihovim soglasjem prijavijo registrirani sedež in opravljajo transakcije, ni niti sprejel strožjih določb v smislu člena 5 Direktive 2015/849 niti razširil področja uporabe te direktive na podlagi njenega člena 4(1). Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je res tako.
51 Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3, točka 7(c), Direktive 2015/849 razlagati tako, da lastnik, ki je najemodajalec nepremičnine, v kateri najemnik z njegovim soglasjem prijavi svoj registrirani sedež in opravlja transakcije, zgolj zaradi tega dejstva ni zajet s pojmom „ponudnik storitev za sklade ali družbe“ v smislu te določbe.
Drugo vprašanje
52 Glede na odgovor na prvo vprašanje drugega vprašanja ni treba obravnavati.
Stroški
53 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Člen 3, točka 7(c), Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018,
je treba razlagati tako, da
lastnik, ki je najemodajalec nepremičnine, v kateri najemnik z njegovim soglasjem prijavi svoj registrirani sedež in opravlja transakcije, zgolj zaradi tega dejstva ni zajet s pojmom „ponudnik storitev za sklade ali družbe“ v smislu te določbe.
Podpisi